Elementi delovnega razmerja obstajajo, ko se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Temeljni elementi delovnega razmerja

Glede na t.i. definicijo delovnega razmerja po Zakonu o delovnih razmerjih so bistveni elementi delovnega razmerja torej:

  • prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
  • plačilo za delo,
  • osebno opravljanje dela,
  • nepretrgano opravljanje dela,
  • opravljanje dela po navodilih,
  • opravljanje dela pod nadzorom delodajalca.

Elementi delovnega razmerja določajo pogodbo o zaposlitvi

V primerih, ko obstajajo ti elementi, je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da delavec v skladu z zakonom dela ne sme opravljati po civilnopravnih pogodbah, razen v primerih, ko je to izrecno določeno v zakonu. V ostalih primerih oziroma v primerih, ko ti elementi delovnega razmerja ne obstajajo, lahko delavec in delodajalec skleneta pogodbo na podlagi civilnega prava (kot je na primer na podjemna ali avtorska pogodba) ali pa lahko delavec za delodajalca dela kot študent preko študentske napotnice.

Kdaj lahko delavec opravlja delo preko podjemne pogodbe?

Elementi delovnega razmerja, ki so podlaga za presojo ali delavec sme opravljati delo preko občasnih oblik dela ali pa mora skleniti pogodbo o zaposlitvi, so naslednji:

  • razmerje med delavcev in delodajalcem,
  • prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca,
  • delavec za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Praviloma se delovno razmerje vzpostavi s sklenitvijo pisne pogodbe o zaposlitvi. Pravno razmerje pa se lahko vzpostavi tudi, ko med pogodbenimi strankami ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi, če v njem obstajajo elementi delovnega razmerja.

Elementi delovnega razmerja ključni pri sporu o obstoju delovnega razmerja

V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcev, se samodejno domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo njegovi elementi. To pravilo velja tudi, če delavec in delodajalec pogodbe o zaposlitvi nista sklenila.

V primeru spora bosta morala delavec in delodajalec na sodišču ugotavljati, ali so v določenem razmerju med delavcem in delodajalcem obstajali elementi delovnega razmerja.