Odmera letnega dopusta

Do 31. marca je rok, da delodajalci oddate obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto 2019. Obvestilo o odmeri je potrebno vročiti v pisni ali v elektronski obliki. Število dni letnega dopusta Zakon o delovnih razmerjih določa le minimalno število dni letnega dopusta, ki pripadajo delavcu. Dodatne dni pa lahko določajo kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi. Do letnega dopusta je upravičen vsak zaposlen, ne glede na to ali dela 40 ur na teden ali 20 ur, za določen ali nedoločen čas. Pri odmeri dopusta bodite natančni in preglejte vse akte in kolektivne pogodbe. Če ni nikjer v aktih zapisano o dodatnih dnevih letnega dopusta in vas pri tem ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, potem se upošteva Zakon o delovnih razmerjih. Po zakonu o delovnih razmerjih zaposlenim pripada najmanj štiri tedne dopusta. Minimalno število letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Pet dni: 20 delovnih dni dopusta. Šest dni: 24 delovnih dni dopusta. Dodatni dnevi dopusta pripadajo pa še:  zaposlenim s statusom starejšega delavca, invalidu ali delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, za nego in varstvo otroka (otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi), zaposlenemu, ki ima otroka do 15 let starosti, zaposleni, ki še ni dopolnil 18 let starosti. Daljše trajanje letnega dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo, splošnimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Izraba letnega dopusta Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec...

Novosti na področju pokojninske in socialne zakonodaje ter zakonodaje s področja trga dela

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 13.03.2019 predstavilo predloge spremembe treh zakonov, in sicer predloge sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih, predloge sprememb Zakona o urejanju trga dela in predloge sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem varstvu. Ključni razlogi za spremembe so izboljšanje socialne zaščite ranljivih skupin, kot so določene kategorije upokojencev, brezposelnih oseb in oseb, ki so socialno ogrožene. Razlog za spremembe so tudi neugodna demografska gibanja, staranje prebivalstva in nizka stopnja delovne aktivnosti in hitrejša aktivacija. Med spremembami pokojninske zakonodaje je postopen dvig odmernega odstotka in s tem zagotovitev višjih pokojnin za nove upokojence. Predvidena je določitev odmernega odstotka za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za oba spola v višini 63 % (postopen šestletni dvig moških in zaustavitev padanja žensk) ter dodaten odmerni odstotek za skrb za otroke v višini 1,25 %. Leta 2025 bodo nove pokojnine starostnih upokojencev z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe v povprečju višje za približno 8 %. Dvig odmernega odstotka bo zagotovil višjo odmero vseh starostnih, vdovskih, invalidskih in družinskih pokojnin ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Zvišanje navedenih pokojnin in nadomestila v povprečju med 5 % in 15 % (odvisno od posamezne kategorije). Spremembe ZPIZ-2 bodo predvidoma zajele tudi spremembe zavarovalne osnove za plačilo prispevkov od regresa za letni dopust, s čimer se bo razbremenil regres za letni dopust, saj do 100% višine povprečne plače od le-tega ne bi bilo potrebno plačati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina regresa za letni dopust, od katere se ne plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se iz sedanjih 70 % zviša na 100 % povprečne plače. Upokojencem bo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev (ob upoštevanju ustreznih varovalk)...

Olajšava za investiranje

Olajšava za investiranje je določena v višini 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva. Zavezanec olajšavo uveljavlja z znižanjem davčne osnove v davčnem obračunu, vendar največ v višini davčne osnove. Za neizkoriščen del olajšave zaradi negativne ali prenizke davčne osnove v davčnem obdobju vlaganja lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vsakokrat največ v višini davčne osnove. Olajšave za investiranje ni možno uveljavljati za investicije v opremo in neopredmetena sredstva v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Uveljavljanje olajšave za investiranje je vezano na pogoj, da zavezanec ne proda oziroma ne odtuji sredstva, za katero je izkoristil olajšavo, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem sredstva, če je to krajše od treh let. Če se navedeni pogoj ne izpolni, mora zavezanec za znesek izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo v letu prodaje oziroma odtujitve sredstva. Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne morejo zniževati davčne osnove na račun davčnih olajšav. Olajšava za investiranje se lahko uveljavlja za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva, razen za naslednjo opremo in neopredmetena sredstva, ki so izrecno izvzeta iz olajšave: pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon ter avtobusov in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na dobro ime, stvarne pravice na nepremičninah in druge podobne pravice. V skladu s splošnim davčnim načelom...

Dividende – obdavčitev

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) dohodke fizičnih oseb glede na njihovo naravo obravnava različno. Tako poznamo tudi dohodke iz kapitala, kamor spadajo obresti, dividende in dobiček iz kapitala. Tovrstni dohodki se od leta 2006 ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Dohodki iz kapitala se torej obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotkov, in brez upoštevanja davčnih olajšav. Kaj so dividende? Gre za izplačilo udeležbe v dobičku podjetja na podlagi lastniškega deleža. Dividenda je torej del dobička, ki ga je ustvarilo podjetje in ki je razdeljen lastnikom sorazmerno njihovemu lastniškemu deležu. Poleg dividend so na podlagi lastniškega deleža v podjetju lahko izplačani tudi drugi dohodki. In sicer: dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža v gospodarski družbi (npr. delnic v delniški družbi, poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo), zadrugi in drugih oblikah organiziranja vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe ali v katero koli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala, ki ne prestavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, kot tudi razdelitev v obliki delnic ali zamenljivih obveznic; prikrito izplačilo dobička; dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku gospodarske družbe, zadruge; dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada, razen dohodka, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitev prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti. Če so dividende izplačane v Sloveniji, ni napovedi V primeru, da dividende izplača plačnik davka (podjetje v Sloveniji), mora ta izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino po stopnji 25...

Popoldanski s.p. in soglasje delodajalca

Pri vprašanju soglasja delodajalca za popoldansko opravljanje samostojne dejavnosti je odgovor odvisen bo od vrste dejavnosti, ki jo delavec opravlja v rednem delovnem razmerju in od dejavnosti, ki jo namerava opravljati v okviru popoldanskega s.p. To področje podrobneje urejajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Konkurenčna prepoved kot zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti ZDR-1 konkurenčno prepoved ureja v 39. členu. Gre za določbo, ki delavcu v času delovnega razmerja prepoveduje opravljanje dela za svoj ali tuj račun, v primeru da gre za dejavnost, ki jo dejansko opravlja tudi delodajalec. Takšna dejavnost bi za delodajalca lahko pomenila konkurenco, zato jo delavec sme opravljati le v primeru, da predhodno pridobi delodajalčevo pisno soglasje. Slednje je pogoj za zakonito opravljanje takšnega dela, saj lahko delodajalec v nasprotnem primeru od delavca zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala s kršitvijo konkurenčne prepovedi. Zakon za to določa trimesečni rok od dneva, ko je delodajalec izvedel za takšno opravljanje dela, oziroma največ tri leta od dokončanja dela. Ker gre za zakonsko prepoved, je potrebno poudariti, da velja za vse zaposlene. Velja tudi v primeru, da delavec v svoji pogodbi nima posebej določene konkurenčne prepovedi, oziroma obveznosti pridobitve delodajalčevega soglasja za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Na to temo je mnenje podal tudi informacijski pooblaščenec. V izjavi je zapisal, da ima delodajalec pravno podlago za pridobivanje podatkov o dejavnostih, ki jih delavec preko popoldanskega s.p. opravlja v prostem času. Ne sme pa posredovanja teh podatkov zahtevati od delavca. To pomeni, da delavec podatka o svoji dopolnilni dejavnosti delodajalcu ni dolžan posredovati. Delodajalec pa bo do teh podatkov sicer lahko dostopal preko drugih virov.  Eden od njih je AJPES, kjer...