Čakanje na delo doma in odreditvi začasnega opravljanja drugega dela

Delodajalci se večkrat  znajdejo v  situaciji, ko trenutno delavcu ne morejo zagotavljati dela, ne želijo pa ga odpustiti. Kako torej postopati v situaciji v kateri se znajdejo? Na podlagi ZDR-1 (Ur. list RS, štev. 21/2013) ima delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve možnost, da delavcu odredi čakanje na delo doma ali, da delavcu odredi začasno opravljanje drugega ustreznega  dela. Kakšna pa je razlika med eno in drugo možnostjo? V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela ter mu mora delodajalec izplačevati nadomestilo plače, v primeru ko delavec, ki mu je delodajalec odredil začasno opravljanje  drugega ustreznega dela dejansko dela. Delodajalec se  lahko odloči  za eno ali drugo opcijo. Če torej začasno, vendar najdlje za čas šestih  mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more  zagotavljati dela delavcu, lahko v skladu z ZDR-1 z namenom ohranitve  zaposlitve pisno  napoti  delavca na čakanje na delo doma. To stori tako, da lahko pošlje pisno napotitev tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in  katerega  uporabo nalaga delodajalec. V pisni napotitvi na čakanje na delo, delodajalec natančneje določi na kakšen način ga bo obveščal  o vrnitvi na delo in v kakšnem roku se je delavec dolžan zglasiti na delo. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo se mora delavec  pozivu odzvati ter priti na delo. Zakon ne določa kolikokrat se lahko delavcu odredi čakanje na delo doma, to pomeni,  da so možne krajše napotitve, ki se seštevajo in ne smejo prekoračiti dovoljenega števila mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko napoti delavca na čakanje na delo doma tudi v nepretrganem trajanju v okviru navedene časovne omejitve. V tem času bo delodajalec moral delavcu izplačevati...

Kdo se šteje kot povezana oseba?

Povezana oseba po Zakonu o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo. Na enak način in pod enakimi pogoji, kot za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se upoštevajo tudi prihodki zavezancev, pravnih oseb, in njihovih povezanih oseb. Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident RS in tuja pravna oseba ali tuja oseba, če ima/jo: zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami. Če povzamemo, velja, da za povezane osebe veljajo tiste, ki so vsaj 25-odstotni lastniki podjetja oziroma toliko nadzorujejo (posredno ali neposredno, tudi prek povezanih oseb). Z novelo Zakona o dohodnini, kjer...

Rok za zavrnitev računa

Splošnega predpisa, ki bi določal rok za zavrnitev računa ni. Obstajajo pa področni, specialni predpisi, ki določajo rok za zavrnitev računa. Tak je na primer Zakon o elektronskih komunikacijah, ki ureja ugovarjanje zoper izdan račun s strani pravne osebe, ki ponuja storitve telekomunikacij. V 4. odstavku 142. člena ZEKom-1 je določeno: Ugovor mora končni uporabnik vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje iz prvega odstavka tega člena. Vendar najpozneje v 60 dneh od izdaje računa ali od dne, ko se je zgodil sporni dogodek, ki je predmet ugovora. Pri čemer se šteje, da je ugovor pravočasen tudi, če je vložen zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Če bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali dela prost dan, je ugovor pravočasen, če je vložen prvi naslednji delovni dan. Rok za zavrnitev računa pa je lahko zapisan drugod. Na primer na samem računu ali pa v splošnih pogojih poslovanja podjetja, ki je izdalo račun. V kolikor tega ni, lahko račun zavrnete praktično kadarkoli. Ne pozabite pojasniti, zakaj račun zavračate Pri zavrnitvi računa je pomembna vsebina obrazložitve. Torej pojasnilo, zakaj se račun zavrača. Račun se namreč lahko zavrne zaradi: napake na računu (napačen znesek, napačni podatki o prejemniku računa itd.) ali pa zaradi dejstva, da blago ni bilo dostavljeno oziroma storitev ni bila opravljena. Vprašanje ustreznosti zavrnitve računa je torej vezano na vprašanje, ali zavrnitev/sprejem računa pomeni zavrnitev oziroma sprejem blaga ali storitve. Ustreznost njene zavrnitve pa je odvisna od narave napake. Po zavrnitvi računa pa prejemnik računa ni prost obveznosti. Še vedno je dolžan plačati za opravljeno storitev ali nabavljeno blago. V kolikor pa ima blago napake ali...

Nega otroka s strani starša s polnim delovnim časom

Skladno s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja ima zavarovanec pravico do nadomestila plače za nego otroka, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. Skladno s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja ima zavarovanec pravico do nadomestila plače za nego otroka, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. Skladno z zakonom je za ugotavljanje upravičenosti do nege pristojen osebni zdravnik, in sicer za prvih 7 oz. 15 delovnih dni, pri čemer mora osebni zdravnik (pediater) ugotoviti pri otroku tako zdravstveno stanje, ki narekuje potrebo po negi, pa tudi druge okoliščine, ki so pomembne za priznanje nege, t.j. zlasti ali lahko nego zagotovi drugi starš brez zadržanosti od dela. Upoštevati je namreč potrebno, da z izstavitvijo Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela zavarovancu podeli pravico do nadomestila plače. Podatke o tem, ali je zakonec nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela, mora osebnemu zdravniku posredovati zavarovanec, ki uveljavlja pravico do nege. Lahko pa pride do primerov, ko tak zakonec ne more zagotoviti nege otroka. Razloge mora dokazati zavarovanec, ki uveljavlja pravico do nege, in sicer z ustrezno dokumentacijo (npr. pogodbo o opravljanju dela, zdravniškim potrdilom…) ali na podlagi izjave. ZZZS je kot pripomoček že v letu 2010 posredoval vzorec izjave, ki jo zavarovanec izpolni in jo kot dokazilo zdravnik ohrani v zdravstvenem kartonu in v primeru ugotovljenih nejasnosti v okviru kontrol na ZZZS, zdravniku ni potrebno narediti nič drugega, kot na ZZZS posredovati kopijo navedene izjave. Vse morebitne nadaljnje nejasnosti lahko ZZZS ugotavlja tudi neposredno od zavarovanih oseb. Nazadnje...

Uveljavljanje olajšave za otroka

Zavezanci za dohodnino, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti, lahko vložijo Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. Ne pozabite: rok za oddajo je 5. februar 2019. Torej obstajata dva načina za uveljavljanje olajšave: – na mesečni ravni: če se zavezanec odloči, da bo vzdrževane družinske člane uveljavljal med letom pri izračunu akontacije dohodnine, mora svojemu delodajalcu dostaviti izpolnjen obrazec, ki se imenuje “Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine”. Zaradi medletnega načina uveljavljanja olajšave bo imel zavezanec višjo mesečno neto plačo, kot bi jo imel sicer. – na letni ravni: zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšave, in tisti, ki želi medletno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja vložiti Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. Le-to lahko enostavno vloži preko mobilne aplikacije eDavki, kjer je na voljo predizpolnjena vloga, s podatki iz zavezančeve zadnje vložene vloge. Vlogo je mogoče vložiti tudi elektronsko preko sistema eDavki. Zavezanec pa lahko vlogo odda tudi osebno ali po pošti na pristojni finančni urad. Kdo je lahko vzdrževani družinski član? Vzdrževani družinski člani so lahko brez omejitev otroci do 18. leta. Vsi ostali (npr. starejši otroci od 18 let, zakonski partnerji in starši zavezanca) pa morajo izpolnjevati posebne pogoje, ki so predstavljeni v pojasnilu o oznakah sorodstvenega razmerja. Kdo lahko uveljavlja to možnost? Če otrok izpolnjuje pogoje za uveljavljanje olajšave, ga lahko uveljavlja eden od  staršev ali pa oba. V slednjem primeru si morata starša čas uveljavljanja razdeliti tako, da...

Letni dodatek za upokojence

Novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819-A) za leto 2019 določa tudi nove višine letnega dodatka. V letu 2019 se bo letni dodatek izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij, in sicer v naslednjih zneskih: uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 470 evrov, v višini 437 evrov; uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 470,01 evra do 570 evrov, višini 297 evrov; uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 570,01 evra do 670 evrov, višini 237 evrov; uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 670,01 evra do 810 evrov, višini 187 evrov; uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 810 evrov, v višini 127 evrov; uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 670 evrov, v višini 237 evrov; uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 670,01 evra do 810 evrov, v višini 187 evrov; uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 810 evrov, v višini 127 evrov. V znesku pokojnine se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Višina letnega dodatka se uživalcem, ki prejemajo pokojnino iz tujine, določi glede na skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter pokojnin, prejetih iz tujine v mesecu januarju, preračunanih v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za...