Odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu

V skladu z 116. členom Zakona o delovnih razmerjih  (ZDR-1) lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu in sicer zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Upoštevajoč določbo 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko delodajalec zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Delodajalec lahko skladno s predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi, če invalid brez opravičljivih razlogov: ne nastopi poklicne rehabilitacije ali je ne konča v določenem roku, ne izpolnjuje obveznosti, določene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ne nastopi dela na drugem delovnem mestu, določenim v skladu z določbo prejšnjega člena tega zakona, ne prične z delom s krajšim delovnim časom od polnega. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu prav tako ne velja, kadar delovno razmerje: zaradi prenehanja delodajalca, na podlagi redne odpovedi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga ali neuspešno opravljenega poskusnega dela, na podlagi izredne odpovedi, ki je podana zaradi razlogov na...

Hranjenje poslovne dokumentacije

Hramba knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil Vsak davčni zavezanec je dolžan hraniti poslovno in računovodske listine, ki nastanejo med poslovanjem. Dokumentacija je lahko različna in jo je treba tudi pravilno označiti. Na eni strani nastaja dokumentacija, ki je povezana z znanjem podjetja ter njegovim udejstvovanjem na trgu. Sem spadajo različni zapisi, ideje, pravilniki in druga dokumentacija. Kako bodo v podjetju shranjevali to dokumentacijo, določijo z internim aktom, kjer zapišejo, na kakšnem nosilcu dokumente shranjujejo, ali se originali zavržejo ali ohranjajo, in kakšen je rok shranjevanja. Na drugi strani nastaja dokumentacija, ki je povezana s (finančnim) poslovanjem. Shranjevanje te dokumentacije predpisuje kar nekaj zakonov. Kdo je dolžan shranjevati dokumentacijo? Shranjevanje in arhiviranje poslovne dokumentacije je obvezno za vsakega davčnega zavezanca. V Zakonu na dodano vrednost je opredeljeno, da je »davčni zavezanec« vsaka oseba, ki deluje neodvisno in samostojno, in opravlja kjer koli katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne. Torej davčni zavezanci so vsi, ki so identificirani za namene DDV in tudi tisti, ki to niso – te zakon imenuje tudi mali davčni zavezanci. Vsako podjetje mora hraniti svojo dokumentacijo Vsako podjetje v času svojega poslovanja ustvari zajeten kup listin in dokumentov, ki jih je treba hraniti različno dolgo. Katero dokumentacijo je treba shranjevati in koliko časa, predpisujejo naslednji zakoni: Zakon o davku na dodano vrednost ZDDV-1; Pravilnik o izvajanju zakona na dodano vrednost; Zakon o davčnem postopku; Zakon o gospodarskih družbah; Slovenski računovodski standardi; Zakon o računovodstvu. Poslovno in računovodsko dokumentacijo med letom navadno shranjuje računovodski servis, ki jo konec obračunskega obdobja vrne podjetniku. Zato je pomembno, da vsak podjetnik ve...

Novosti pokojninske zakonodaje in uskladitev pokojnin v letu 2020

V letu 2020 je v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja predvidenih kar nekaj sprememb, ki jih je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo s ciljem izboljšati položaj bodočih upokojencev. Medtem ko v celoti potečejo prehodna obdobja, v katerih sta se dvigovali pokojninska doba in starost za starostno upokojitev in bodo tako za ženske kot za moške v celoti veljali pogoji po ZPIZ-2, pa je bila 29. 11. 2019 v Državnem zboru sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G), ki vsebuje kar nekaj določb, ki bodo pozitivno vplivale na posameznike, ki bodo uveljavljali pravice iz tega zavarovanja. Uveljavitev pravice do starostne pokojnine v letu 2020 Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine pridobi zavarovanec v letu 2020 (moški in ženska) pri starosti 65 let, če ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe oziroma pri starosti 60 let, če ima dopolnjenih 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine se lahko znižajo: zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno. Starostna meja se zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok; zaradi služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja; vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti. Starost se lahko zniža zaradi razloga...

Minimalna plača od 1. januarja 2020

Višina minimalne plače v letu 2020 NETO PLAČA Zakon o minimalni plači določa od 1. januarja 2020 višino minimalne plače 700 evrov neto, poleg tega bodo na isti datum (1. 1. 2020) iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela). Z novelo se bo za izračun minimalne plače od 01.01.2021 uporabljala formula, in sicer, da mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Z amandmajem pa je bila sprejeta tudi zgornja meja minimalne plače, in sicer ta ne sem biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. BRUTO PLAČA Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) določa pravico do minimalne plače, njeno višino (v bruto znesku) ter način njenega določanja in objave. Minimalna bruto plača znaša: – za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: 940,58 evrov...

Konkurenčna klavzula in konkurenčna prepoved

Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti za čas po prenehanju delovnega razmerja in je predvidena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). S konkurenčno klavzulo se delodajalec in delavec dogovorita, da delavec še določen čas po prenehanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu ne bo izvajal identične dejavnosti, kot jo je pri delodajalcu, oziroma pri svojem delu ne bo uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Glavno podlago za določitev konkurenčne klavzule daje 1. odstavek 40. člena ZDR-1. Konkurenčna klavzula je sicer urejena še v naslednjih dveh členih (41. in 42. člen ZDR-1), kar pomeni, da je zakonsko precej natančno dodelana. Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Gre za pogodbeno svobodo, ki izvira iz splošnega obligacijskega prava. V praksi seveda temu ni tako, saj je dejstvo, da pogodbo o zaposlitvi praktično v vseh primerih sestavi delodajalec, ki v pogodbo vstavi tudi konkurenčno klavzulo, ki jo delavec običajno tudi sprejme. Konkurenčna klavzula v času veljavnega delovnega razmerja miruje in začne učinkovati šele po prenehanju delovnega razmerja. Konkurenčno klavzulo običajno uveljavi delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja, ko zahteva od delavca, da se ne zaposli na delovno mesto, na katerem bi lahko uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega...

Potni nalogi – nadzor, uporaba in bonitete

Zaradi pomanjkljivega nadzora nad uporabo službenih vozil je podjetje lahko izpostavljeno zakonskim odgovornostim ter finančnim in varnostnim tveganjem. Prav tako je podjetje s pomanjkanjem nadzora nad tem področjem v primeru inšpekcijskega pregleda kaznovano dvakrat. Družba ne plača samo dodaten davek iz dobička, ampak se izplačila potnih stroškov zaposlenim prekvalificirajo v drug prejemek iz delovnega razmerja. To pomeni, da se na eni strani dodatno obdavči družbo (davek iz dobička, prispevki na plačo, davek na izplačane plače), na drugi strani pa se uvede obnovo postopka odmere dohodnine pri zaposlenih, katero morajo seveda doplačati oni. Nespretneže davčni inšpektorji z lahkoto odkrijejo, saj s svojim ravnanjem povzročajo sami sebi več škode, kot pa prihrankov od davka od dobička. Vsakdo, ki samo bežno preleti potne naloge, lahko na daleč vidi, da se jih piše za nazaj, in to za cel mesec ali celo leto. V nadaljevanju tega sestavka boste spoznali, kako je potrebno pisati potne naloge. Najpogostejše napake Potni nalogi nimajo zaporednih številk. Če se številčijo zaporedno, nekaterih potnih nalogov ponavadi ni. Ta nepravilnost vzbuja sum, da se potni nalogi ne pišejo redno oz. da se pišejo za nazaj. Naslov prebivališča zaposlenega na potnem nalogu ni popoln, temveč je naveden samo kraj ali pa sploh ni naveden. Prebivališče mora biti navedeno v celoti (ulica, hišna številka, kraj). Na potnih nalogih manjka navedba, po čigavem nalogu je zaposleni odšel na službeno potovanje (npr. »po nalogu direktorja«). Relacija poti ni dovolj natančno določena. Na potnem nalogu morajo biti navedeni vsi postanki, poleg kraja prihoda in odhoda. Naloga s katero je odšel zaposleni na službeno pot na potnih nalogih ni dovolj natančno določena. Na potni nalog je potrebno napisati: kakšen sejem je zaposleni obiskal (»obisk sejma« ni dovolj), kakšen posel se je pridobivalo in pri...