Odgovornost v zvezi s storitvijo prekrška pri poslovanju podjetja

Prekrške v zvezi s poslovanjem določajo nekateri področni zakoni in predpisi, krovni zakon, ki ureja postopkovna pravila v zvezi s prekrški pa je Zakon o prekrških. Zakon o prekrški v zvezi z odgovornostjo iz poslovanja določa, da so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter odgovorne osebe teh subjektov odgovorne za prekršek v skladu Zakonom o prekrških, če je v predpisu o prekršku tako določeno. Kdaj za prekršek odgovarja pravna oseba? Pravna oseba odgovarja za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Če pa storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil. Odgovornost pravne osebe je omejena, in sicer pravna oseba ne odgovarja za prekršek, če dokaže, da je bil prekršek storjen: z namenom škodovanja tej pravni osebi, ali z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. Samostojni podjetnik na enak način kot pravna oseba odgovarja za prekršek, ki ga pri opravljanju njegove dejavnosti storilec stori v njegovem imenu ali za njegov račun ali v njegovo korist ali z njegovimi sredstvi oziroma je njegova odgovornost pod določenimi pogoji omejena. Slednje pa ne velja, kadar samostojni podjetnik stori prekršek sam. Kdaj za prekršek odgovarja odgovorna oseba v podjetju? Najprej je potrebno definirati pojem...

Novi Zakon o poslovni skrivnosti

Poslovna skrivnost je le tisti podatek, pri katerem so vse tri zahteve (da je skrivnost ki – v smislu, da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent – ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, da ima tržno vrednost in da je v danih okoliščinah oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, razumno ukrepala z namenom da jo ohrani kot skrivnost) kumulativno izpolnjene. V slovenski zakonodaji je temeljna opredelitev poslovne skrivnosti podana v 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), medtem ko je varstvo poslovne skrivnosti urejeno v 40. členu ZGD-1 ter tudi v drugih področnih zakonih, katerim je skupen enak namen varstva poslovne skrivnosti, t. j. varstvo konkurenčnih prednosti podjetja. Zakon o gospodarskih družbah Iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 izhaja, da zakon govori o podatku kot generičnem pojmu za vsebino, ki je v vednosti in znanju fizične osebe. Gospodarska družba pa lahko sama, na podlagi subjektivnih okoliščin določi, kateri njeni podatki se obravnavajo kot poslovna skrivnost, s čimer se Republika Slovenija uvršča med države, katerih zakonodaja precej subjektivno določa vrsto informacij, ki se štejejo za poslovno skrivnost. Poleg »podatka« prvi odstavek 39. člena ZGD-1 omenja še drugo konstitutivno vsebino pojma poslovne skrivnosti in sicer, da so s sklepom o opredelitvi posameznega podatka kot poslovne skrivnosti družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost, seznanjeni. Ker je s poslovno skrivnostjo seznanjen le določen, manjši krog...

Zlorabe pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb

FURS na podlagi analiz podatkov, ki jih obdeluje v okviru svojih pooblastil, na področju odsvojitve poslovnih deležev zaznava visoko tveganje, zato ga že dalj časa poglobljeno spremlja. Analiza namreč kaže na uporabo skrbno oblikovanih in svetovanih davčnih shem, ki naj bi zavezancem za davek omogočale, da si z zlorabo predpisov izplačajo ustvarjene poslovne dobičke na davčno ugodnejši način. Zaznana davčna shema je oblikovana na način, da družbeniki sklenejo posel prodaje poslovnih deležev ali njihovih delov lastni družbi in si tako neobdavčeno izplačajo v podjetju ustvarjene poslovne dobičke preko transakcij, ki so pravno formalno izpeljane v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Vendar pa je bilo v številnih opravljenih nadzorih odkupa lastnih poslovnih deležev ugotovljeno, da gre v večini primerov za transakcije, ki nimajo ekonomske vsebine in katerih edini namen je doseganje neupravičene davčne ugodnosti. Četrti odstavek 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) namreč določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, v drugem odstavku 5. člena ZDavP-2 je določeno, da se predmet obdavčitve in okoliščine in dejstva, ki so bistveni za obdavčenje vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Navedeno pomeni, da transakcije odkupov lastnih poslovnih deležev, ki nimajo ekonomske vsebine, predstavljajo prikrito izplačilo dobička, ki je obdavčeno v skladu z določbami Zakona o dohodnini (ZDoh-2), kot dividendam podobni dohodek. Primeri odkupa lastnega poslovnega deleža so različni, v nadaljevanju pa navajamo najbolj klasičen primer. Družbenik svoj poslovni delež razdeli na več delov in proda en del svoji družbi – pridobiteljici lastnega poslovnega deleža. Posel prodaje in razlogi za njeno izvedbo nimajo ekonomske vsebine in ne izkazujejo okoliščin, ki praviloma privedejo do poslovno upravičenih razlogov za sklenitev posla, ampak...

FURS-ova brezplačna aplikacije Mini blagajna

Od 2. januarja 2016 je zahtevana uporaba davčne blagajne ob gotovinskem plačilu blaga ali storitve – torej v primeru plačila z bankovci, kovanci, plačilno kartico ali s čekom. Tako mora zavezanec v tem primeru izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa, in ga izročiti kupcu blaga oz. naročniku storitve. Kako mora biti sestavljen račun, določa 82. člen Zakona o davku na dodano vrednost). Davčni zavezanec, ki izda račun, mora na njem navesti: zaporedno številko podatke izdajatelja iz ustreznega registra (poslovnega/sodnega). kraj izdaje, datum izdaje, datum opravljene storitve/datum dobave blaga, datum plačila, opredelitev zaračunane storitve, znesek brez DDV, stopnja DDV, znesek DDV (če je izdajatelj zavezanec za DDV) in znesek za plačilo podpis ali žig Žig ni obvezen, saj lahko zavezanec posluje brez žiga. Davčni zavezanec mora biti pozoren predvsem pri opredelitvi zaračunane storitve. Bistveno je, da je nedvoumno razvidno, zakaj je določen znesek zaračunal. Ali pa to lahko uredite preko aplikacije »mini blagajna« ali katere druge oblike davčne blagajne pri katerem od ponudnikov. Mini blagajna predstavlja brezplačno in ekonomično rešitev za podjetnike. Mini blagajna in hkrati vezana knjiga računov V primeru manjšega števila izdanih računov, kjer se storitev ali izdelek plača z gotovino, je od 1.1.2018 dalje omogočena trajna možnost izbire uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov izven poslovnih prostorov (npr. na tržnici). Zavezanec, ki uporablja tako, vezano knjigo računov, mora davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov. To mora storiti do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan. To lahko potemtakem stori tudi z uporabo Mini blagajne. Mini blagajna se lahko...

Odmera letnega dopusta

Do 31. marca je rok, da delodajalci oddate obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto 2019. Obvestilo o odmeri je potrebno vročiti v pisni ali v elektronski obliki. Število dni letnega dopusta Zakon o delovnih razmerjih določa le minimalno število dni letnega dopusta, ki pripadajo delavcu. Dodatne dni pa lahko določajo kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi. Do letnega dopusta je upravičen vsak zaposlen, ne glede na to ali dela 40 ur na teden ali 20 ur, za določen ali nedoločen čas. Pri odmeri dopusta bodite natančni in preglejte vse akte in kolektivne pogodbe. Če ni nikjer v aktih zapisano o dodatnih dnevih letnega dopusta in vas pri tem ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, potem se upošteva Zakon o delovnih razmerjih. Po zakonu o delovnih razmerjih zaposlenim pripada najmanj štiri tedne dopusta. Minimalno število letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Pet dni: 20 delovnih dni dopusta. Šest dni: 24 delovnih dni dopusta. Dodatni dnevi dopusta pripadajo pa še:  zaposlenim s statusom starejšega delavca, invalidu ali delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, za nego in varstvo otroka (otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi), zaposlenemu, ki ima otroka do 15 let starosti, zaposleni, ki še ni dopolnil 18 let starosti. Daljše trajanje letnega dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo, splošnimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Izraba letnega dopusta Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec...

Novosti na področju pokojninske in socialne zakonodaje ter zakonodaje s področja trga dela

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 13.03.2019 predstavilo predloge spremembe treh zakonov, in sicer predloge sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih, predloge sprememb Zakona o urejanju trga dela in predloge sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem varstvu. Ključni razlogi za spremembe so izboljšanje socialne zaščite ranljivih skupin, kot so določene kategorije upokojencev, brezposelnih oseb in oseb, ki so socialno ogrožene. Razlog za spremembe so tudi neugodna demografska gibanja, staranje prebivalstva in nizka stopnja delovne aktivnosti in hitrejša aktivacija. Med spremembami pokojninske zakonodaje je postopen dvig odmernega odstotka in s tem zagotovitev višjih pokojnin za nove upokojence. Predvidena je določitev odmernega odstotka za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za oba spola v višini 63 % (postopen šestletni dvig moških in zaustavitev padanja žensk) ter dodaten odmerni odstotek za skrb za otroke v višini 1,25 %. Leta 2025 bodo nove pokojnine starostnih upokojencev z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe v povprečju višje za približno 8 %. Dvig odmernega odstotka bo zagotovil višjo odmero vseh starostnih, vdovskih, invalidskih in družinskih pokojnin ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Zvišanje navedenih pokojnin in nadomestila v povprečju med 5 % in 15 % (odvisno od posamezne kategorije). Spremembe ZPIZ-2 bodo predvidoma zajele tudi spremembe zavarovalne osnove za plačilo prispevkov od regresa za letni dopust, s čimer se bo razbremenil regres za letni dopust, saj do 100% višine povprečne plače od le-tega ne bi bilo potrebno plačati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina regresa za letni dopust, od katere se ne plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se iz sedanjih 70 % zviša na 100 % povprečne plače. Upokojencem bo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev (ob upoštevanju ustreznih varovalk)...