Konkurenčna klavzula in konkurenčna prepoved

Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti za čas po prenehanju delovnega razmerja in je predvidena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). S konkurenčno klavzulo se delodajalec in delavec dogovorita, da delavec še določen čas po prenehanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu ne bo izvajal identične dejavnosti, kot jo je pri delodajalcu, oziroma pri svojem delu ne bo uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Glavno podlago za določitev konkurenčne klavzule daje 1. odstavek 40. člena ZDR-1. Konkurenčna klavzula je sicer urejena še v naslednjih dveh členih (41. in 42. člen ZDR-1), kar pomeni, da je zakonsko precej natančno dodelana. Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Gre za pogodbeno svobodo, ki izvira iz splošnega obligacijskega prava. V praksi seveda temu ni tako, saj je dejstvo, da pogodbo o zaposlitvi praktično v vseh primerih sestavi delodajalec, ki v pogodbo vstavi tudi konkurenčno klavzulo, ki jo delavec običajno tudi sprejme. Konkurenčna klavzula v času veljavnega delovnega razmerja miruje in začne učinkovati šele po prenehanju delovnega razmerja. Konkurenčno klavzulo običajno uveljavi delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja, ko zahteva od delavca, da se ne zaposli na delovno mesto, na katerem bi lahko uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega...

Potni nalogi – nadzor, uporaba in bonitete

Zaradi pomanjkljivega nadzora nad uporabo službenih vozil je podjetje lahko izpostavljeno zakonskim odgovornostim ter finančnim in varnostnim tveganjem. Prav tako je podjetje s pomanjkanjem nadzora nad tem področjem v primeru inšpekcijskega pregleda kaznovano dvakrat. Družba ne plača samo dodaten davek iz dobička, ampak se izplačila potnih stroškov zaposlenim prekvalificirajo v drug prejemek iz delovnega razmerja. To pomeni, da se na eni strani dodatno obdavči družbo (davek iz dobička, prispevki na plačo, davek na izplačane plače), na drugi strani pa se uvede obnovo postopka odmere dohodnine pri zaposlenih, katero morajo seveda doplačati oni. Nespretneže davčni inšpektorji z lahkoto odkrijejo, saj s svojim ravnanjem povzročajo sami sebi več škode, kot pa prihrankov od davka od dobička. Vsakdo, ki samo bežno preleti potne naloge, lahko na daleč vidi, da se jih piše za nazaj, in to za cel mesec ali celo leto. V nadaljevanju tega sestavka boste spoznali, kako je potrebno pisati potne naloge. Najpogostejše napake Potni nalogi nimajo zaporednih številk. Če se številčijo zaporedno, nekaterih potnih nalogov ponavadi ni. Ta nepravilnost vzbuja sum, da se potni nalogi ne pišejo redno oz. da se pišejo za nazaj. Naslov prebivališča zaposlenega na potnem nalogu ni popoln, temveč je naveden samo kraj ali pa sploh ni naveden. Prebivališče mora biti navedeno v celoti (ulica, hišna številka, kraj). Na potnih nalogih manjka navedba, po čigavem nalogu je zaposleni odšel na službeno potovanje (npr. »po nalogu direktorja«). Relacija poti ni dovolj natančno določena. Na potnem nalogu morajo biti navedeni vsi postanki, poleg kraja prihoda in odhoda. Naloga s katero je odšel zaposleni na službeno pot na potnih nalogih ni dovolj natančno določena. Na potni nalog je potrebno napisati: kakšen sejem je zaposleni obiskal (»obisk sejma« ni dovolj), kakšen posel se je pridobivalo in pri...

RTV prispevek pri pravnih osebah

Kako je po novem s plačevanjem RTV-prispevka pri pravnih osebah? Podjetja, zasebniki ipd., torej pravne osebe, ki nimajo TV-sprejemnikov, imajo pa v lasti računalnike in pametne telefone, ki so namenjeni službeni rabi ali delno službeni ter delno zasebni rabi, ne plačujejo RTV-prispevka. Pravni subjekti plačujejo RTV-prispevek le za sprejemnike, ki so namenjeni izključno osebni rabi zaposlenih, in za sprejemnike, ki so namenjeni javni rabi za stranke (npr. v lokalih, hotelih, fitnesih ipd.). RTV-prispevek pa plačuje tudi gospodinjstvo, ki nima v lasti računalnika ali pametnega telefona, vendar ima dostop do interneta, člani družine pa uporabljajo izključno službene računalnike in službene telefone. Gospodinjstvo plačuje pavšalni RTV-prispevek v višini 12,75 evrov. Ta cena vključuje katere koli sprejemnike (TV, računalniki, telefoni z internetnim dostopom), ne glede na število sprejemnikov. Za obračun RTV prispevka je pomembno, kdo sprejemnike uporablja, ne glede na to, da je formalno-pravno lastništvo urejeno drugače....

Pasti pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki ter je s tem sklenjeno delovno razmerje. Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, da si delavec lahko vzame čas ter se o njeni vsebini lahko še s kom posvetuje, pisno  pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Pred podpisom pogodbe mora delodajalec kandidata zaradi ugotovitve njegove zdravstvene zmožnosti  na svoje stroške napotiti na predhodni zdravstveni pregled. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja dela v delovnem razmerju, pa tudi vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela in mu v 15 dneh od datuma nastopa dela izročiti fotokopijo prijave. Opozoriti pa velja, da v kolikor tega ne storite vas lahko kar dobro »udari po žepu« in sicer znaša globa od 750 do 2.000 eurov za delodajalca  – pravno osebo, samostojnega  podjetnika  posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če tega ne stori. Če datum nastopa dela v pogodbi o zaposlitvi ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V primeru, če delavec na dan nastopa dela zboli, pa tudi v drugih primerih, ko iz opravičenih razlogov ne nastopi dela, se pravice...

Začasno in občasno delo upokojencev

V skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) so od 1. julija 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela. Omenjena dela bodo upokojencem omogočila ponoven vstop na trg dela in njihovo ponovno aktivacijo, s čimer bodo ohranili družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. Začasna in občasna dela upokojencem poleg pokojnine, na višino katere opravljanje takšnega dela ne vpliva, obetajo možnosti za dodatni zaslužek. Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.  Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so: naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca, ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca, vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo, obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela, podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela, datum sklenitve pogodbe, urna postavka za opravljeno delo in predviden skupen znesek dohodka. S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi (v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo) vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja. V slednjem se torej začasno ali občasno delo razlikuje od dela po npr. podjemni ali avtorski pogodbi, za katero je značilno,...

Predvidene spremembe pri delu upokojencev po predlogu s 16.7.2019

Navedene spremembe zakonodaje bodo, skupaj z ukrepi na področju trga dela, vplivale na podaljševanje delovne aktivnosti starejših. Spremembe bodo zavarovancem omogočile večje spodbude za ostajanje v zaposlitvi v obliki višjega izplačila dela pokojnine. Gre za sistemsko ureditev te problematike na enak način za vse kategorije zavarovancev, ki so v enakem oziroma primerljivem položaj. Ureditev tako ne bo vzpostavljala neenakosti med njimi, prav tako pa ne bo povzročala anomalij in neenakosti na trgu dela. Pomembnejše spremembe: nadgradnja sedanjega sistema izplačevanja 20% pokojnine; zavarovanci, ki kljub izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino ostanejo še naprej vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas ter uživalci starostne pokojnine, ki se bodo reaktivirali za polni delovni čas, prva tri leta nadaljnje oziroma ponovne vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas prejemajo 40% starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan uveljavitve izplačila; po poteku 3-letnega obdobja posameznik prejema 20% starostne pokojnine pod pogojem vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas; z namenom spodbujanja podaljševanja delne aktivnosti posameznikov vsaj za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se spreminja tudi določitev višine delne pokojnine. Za te posameznike se delna pokojnina odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa in se nato poviša še za sorazmerni del zneska, ki bi se lahko izplačeval posamezniku, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev in je še nadalje vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Slednji se določi v odvisnosti od razmerja med krajšim delovnim časom ter polnim delovnim časom in višino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v zavarovanje vključen polni delovni oziroma zavarovalni...