Čakanje na delo doma in odreditvi začasnega opravljanja drugega dela

Delodajalci se večkrat  znajdejo v  situaciji, ko trenutno delavcu ne morejo zagotavljati dela, ne želijo pa ga odpustiti. Kako torej postopati v situaciji v kateri se znajdejo? Na podlagi ZDR-1 (Ur. list RS, štev. 21/2013) ima delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve možnost, da delavcu odredi čakanje na delo doma ali, da delavcu odredi začasno opravljanje drugega ustreznega  dela. Kakšna pa je razlika med eno in drugo možnostjo? V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela ter mu mora delodajalec izplačevati nadomestilo plače, v primeru ko delavec, ki mu je delodajalec odredil začasno opravljanje  drugega ustreznega dela dejansko dela. Delodajalec se  lahko odloči  za eno ali drugo opcijo. Če torej začasno, vendar najdlje za čas šestih  mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more  zagotavljati dela delavcu, lahko v skladu z ZDR-1 z namenom ohranitve  zaposlitve pisno  napoti  delavca na čakanje na delo doma. To stori tako, da lahko pošlje pisno napotitev tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in  katerega  uporabo nalaga delodajalec. V pisni napotitvi na čakanje na delo, delodajalec natančneje določi na kakšen način ga bo obveščal  o vrnitvi na delo in v kakšnem roku se je delavec dolžan zglasiti na delo. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo se mora delavec  pozivu odzvati ter priti na delo. Zakon ne določa kolikokrat se lahko delavcu odredi čakanje na delo doma, to pomeni,  da so možne krajše napotitve, ki se seštevajo in ne smejo prekoračiti dovoljenega števila mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko napoti delavca na čakanje na delo doma tudi v nepretrganem trajanju v okviru navedene časovne omejitve. V tem času bo delodajalec moral delavcu izplačevati...

Kdo se šteje kot povezana oseba?

Povezana oseba po Zakonu o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo. Na enak način in pod enakimi pogoji, kot za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se upoštevajo tudi prihodki zavezancev, pravnih oseb, in njihovih povezanih oseb. Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident RS in tuja pravna oseba ali tuja oseba, če ima/jo: zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami. Če povzamemo, velja, da za povezane osebe veljajo tiste, ki so vsaj 25-odstotni lastniki podjetja oziroma toliko nadzorujejo (posredno ali neposredno, tudi prek povezanih oseb). Z novelo Zakona o dohodnini, kjer...

Rok za zavrnitev računa

Splošnega predpisa, ki bi določal rok za zavrnitev računa ni. Obstajajo pa področni, specialni predpisi, ki določajo rok za zavrnitev računa. Tak je na primer Zakon o elektronskih komunikacijah, ki ureja ugovarjanje zoper izdan račun s strani pravne osebe, ki ponuja storitve telekomunikacij. V 4. odstavku 142. člena ZEKom-1 je določeno: Ugovor mora končni uporabnik vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje iz prvega odstavka tega člena. Vendar najpozneje v 60 dneh od izdaje računa ali od dne, ko se je zgodil sporni dogodek, ki je predmet ugovora. Pri čemer se šteje, da je ugovor pravočasen tudi, če je vložen zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Če bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali dela prost dan, je ugovor pravočasen, če je vložen prvi naslednji delovni dan. Rok za zavrnitev računa pa je lahko zapisan drugod. Na primer na samem računu ali pa v splošnih pogojih poslovanja podjetja, ki je izdalo račun. V kolikor tega ni, lahko račun zavrnete praktično kadarkoli. Ne pozabite pojasniti, zakaj račun zavračate Pri zavrnitvi računa je pomembna vsebina obrazložitve. Torej pojasnilo, zakaj se račun zavrača. Račun se namreč lahko zavrne zaradi: napake na računu (napačen znesek, napačni podatki o prejemniku računa itd.) ali pa zaradi dejstva, da blago ni bilo dostavljeno oziroma storitev ni bila opravljena. Vprašanje ustreznosti zavrnitve računa je torej vezano na vprašanje, ali zavrnitev/sprejem računa pomeni zavrnitev oziroma sprejem blaga ali storitve. Ustreznost njene zavrnitve pa je odvisna od narave napake. Po zavrnitvi računa pa prejemnik računa ni prost obveznosti. Še vedno je dolžan plačati za opravljeno storitev ali nabavljeno blago. V kolikor pa ima blago napake ali...

Uveljavljanje olajšave za otroka

Zavezanci za dohodnino, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti, lahko vložijo Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. Ne pozabite: rok za oddajo je 5. februar 2019. Torej obstajata dva načina za uveljavljanje olajšave: – na mesečni ravni: če se zavezanec odloči, da bo vzdrževane družinske člane uveljavljal med letom pri izračunu akontacije dohodnine, mora svojemu delodajalcu dostaviti izpolnjen obrazec, ki se imenuje “Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine”. Zaradi medletnega načina uveljavljanja olajšave bo imel zavezanec višjo mesečno neto plačo, kot bi jo imel sicer. – na letni ravni: zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšave, in tisti, ki želi medletno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja vložiti Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. Le-to lahko enostavno vloži preko mobilne aplikacije eDavki, kjer je na voljo predizpolnjena vloga, s podatki iz zavezančeve zadnje vložene vloge. Vlogo je mogoče vložiti tudi elektronsko preko sistema eDavki. Zavezanec pa lahko vlogo odda tudi osebno ali po pošti na pristojni finančni urad. Kdo je lahko vzdrževani družinski član? Vzdrževani družinski člani so lahko brez omejitev otroci do 18. leta. Vsi ostali (npr. starejši otroci od 18 let, zakonski partnerji in starši zavezanca) pa morajo izpolnjevati posebne pogoje, ki so predstavljeni v pojasnilu o oznakah sorodstvenega razmerja. Kdo lahko uveljavlja to možnost? Če otrok izpolnjuje pogoje za uveljavljanje olajšave, ga lahko uveljavlja eden od  staršev ali pa oba. V slednjem primeru si morata starša čas uveljavljanja razdeliti tako, da...

Novost pri davčnem potrjevanju negotovinsko plačanih računov

Ko želite uporabljati isto zaporedje številčenja računov za gotovinske račune, za katere obstaja obveznost izdaje po DDV zakonodaji, in račune za katere ne obstaja obveznost izdaje po DDV zakonodaji (izdajati tudi račune za dobave, za katere v skladu z DDV zakonodajo ni treba izdajati računov) se poraja vprašanje ali je potrebno v tem primeru v potrjevanje pošiljati tudi račune, ki jih v skladu z DDV zakonodajo ni treba izdajati? Potrebno je vedeti, da v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR si morajo zaporedne številke računov vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca, pri čemer je račun v skladu s 3. točko prvega odstavka 2. člena ZDavPR račun, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino. Navedena določba je predpisana z namenom odkrivanja nepravilnosti in neskladij v dinamiki izdajanja računov in ugotavljanja morebitnih vrzeli v številkah izdanih računov v bazi potrjenih računov na Finančni upravi. Za ustrezno zagotavljanje namena te zakonske določbe je torej bistveno, da si v neprekinjenem zaporedju sledijo številke potrjenih računov. V primeru, da želite v istem zaporedju kot gotovinske račune, za katere v skladu z DDV zakonodajo obstaja obveznost izdaje, številčiti tudi račune, za katere po DDV zakonodaji ne obstaja obveznost izdaje, je treba, glede na namen določbe petega odstavka 5. člena ZDavPR, v potrjevanje pošiljati tudi račune, za katere ne obstaja obveznost izdaje. Če računov, za katere po DDV zakonodaji ne obstaja obveznost izdaje, ne želite potrjevati, jih morate izdajati v zaporedju, ki je ločeno od zaporedja, v katerem se številčijo gotovinski računi, za katere velja obveznost...

Novost pri plačevanju davkov

Finančna uprava RS je pripravila mobilno aplikacijo eDavki, ki je zavezancem na voljo od 3. januarja dalje. S pomočjo aplikacije želijo poskrbeti za boljše informiranje in lažje poslovanje fizičnih oseb s FURS. Mobilna aplikacija z vsemi polnimi funkcionalnostmi je namenjena tako uporabnikom sistema Android kot iOS in je na voljo prek Google Play ali iOS App Store. V ta namen so poenostavili vstop v mobilno aplikacijo. Kdor se je v spletno različico eDavkov že prijavil z uporabniškim imenom in geslom, lahko isto geslo uporabi tudi v mobilni aplikaciji. V tem primeru ob vstopu izbere možnost, da je že uporabnik eDavkov. Uporabniško ime zavezanca je kar njegova davčna številka. Kdor se še nikoli ni prijavil v eDavke, mora opraviti registracijo. V tem primeru potrebuje številko informativnega izračuna, ki ga je prejel za leto 2017. Kdor številke informativnega izračuna nima, mora zaprositi, da mu finančna uprava po pošti pošlje kodo na dom. Kdor se v eDavke prijavlja s certifikatom, se bo prav tako moral v eDavke na novo registrirati. Novosti, ki jih prinašajo mobilni eDavki Med več kot tridesetimi funkcionalnostmi, ki jih imajo mobilni eDavki, se uvaja pomembna novost za zavezance. Tisti posamezniki, ki bodo imeli na svoje telefone naloženo mobilno aplikacijo in jim delodajalec za pretekli mesec ne bo plačal ali obračunal prispevkov za socialno varstvo, bodo na svoje telefone dobili potisno obvestilo (push notification). Z obvestilom bodo obveščeni o tem, da jim delodajalec ni plačal prispevkov. Obvestilo bo prejemnik prejel tudi v primeru, da bo aplikacija zaprta. Aplikacija vsebuje tudi personaliziran koledarček. Na njem bo označenih 22 splošnih rokov za izpolnitev obveznosti, poleg tega pa bo imel uporabnik označene tudi roke za...