Pasti pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki ter je s tem sklenjeno delovno razmerje. Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, da si delavec lahko vzame čas ter se o njeni vsebini lahko še s kom posvetuje, pisno  pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Pred podpisom pogodbe mora delodajalec kandidata zaradi ugotovitve njegove zdravstvene zmožnosti  na svoje stroške napotiti na predhodni zdravstveni pregled. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja dela v delovnem razmerju, pa tudi vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela in mu v 15 dneh od datuma nastopa dela izročiti fotokopijo prijave. Opozoriti pa velja, da v kolikor tega ne storite vas lahko kar dobro »udari po žepu« in sicer znaša globa od 750 do 2.000 eurov za delodajalca  – pravno osebo, samostojnega  podjetnika  posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če tega ne stori. Če datum nastopa dela v pogodbi o zaposlitvi ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V primeru, če delavec na dan nastopa dela zboli, pa tudi v drugih primerih, ko iz opravičenih razlogov ne nastopi dela, se pravice...

Kakšne obveznosti ima nerezident, ki pridobiva obdavčljive dohodke v Sloveniji?

Kadar fizična oseba, ki v Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, mora finančnemu uradu pred prvim prejemom obdavčljivega dohodka, predložiti prijavo za vpis fizične osebe v davčni register. Kadar fizična oseba, ki v Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, ali je lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, mora finančnemu uradu pred prvim prejemom obdavčljivega dohodka oziroma pred prvo pridobitvijo lastništva obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, predložiti prijavo za vpis fizične osebe v davčni register (obrazec DR-02). Davčna obveznost posameznika je odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine samo od dohodkov z virom v Sloveniji. Primeroma so to dohodki iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala) in dohodki iz oddajanja premoženja v najem (najemnine) ali iz prenosa premoženjske pravice (licenčnine). Če posameznik prebiva v Sloveniji krajši čas (manj kot šest mesecev), se praviloma ves čas bivanja šteje za nerezidenta Slovenije in hkrati ostane rezident države, kjer je predhodno delal ali živel. V primeru, da prebiva v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu, pa že izpolnjuje pogoj za rezidenta Slovenije. Pogoje za status rezidenta Slovenije lahko izpolni tudi že pred potekom obdobja šestih mesecev prisotnosti v Sloveniji, če v Sloveniji vzpostavi pomembnejše rezidenčne vezi (npr. običajno bivališče ali center življenjskih interesov). V tem primeru si je treba urediti rezidentski status pri davčnem organu z vložitvijo vloge za ureditev rezidentstva, ki je lahko podana tudi v obliki izpolnjenega Vprašalnika: ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo....

Začasno in občasno delo upokojencev

V skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) so od 1. julija 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela. Omenjena dela bodo upokojencem omogočila ponoven vstop na trg dela in njihovo ponovno aktivacijo, s čimer bodo ohranili družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. Začasna in občasna dela upokojencem poleg pokojnine, na višino katere opravljanje takšnega dela ne vpliva, obetajo možnosti za dodatni zaslužek. Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.  Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so: naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca, ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca, vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo, obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela, podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela, datum sklenitve pogodbe, urna postavka za opravljeno delo in predviden skupen znesek dohodka. S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi (v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo) vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja. V slednjem se torej začasno ali občasno delo razlikuje od dela po npr. podjemni ali avtorski pogodbi, za katero je značilno,...

Predvidene spremembe pri delu upokojencev po predlogu s 16.7.2019

Navedene spremembe zakonodaje bodo, skupaj z ukrepi na področju trga dela, vplivale na podaljševanje delovne aktivnosti starejših. Spremembe bodo zavarovancem omogočile večje spodbude za ostajanje v zaposlitvi v obliki višjega izplačila dela pokojnine. Gre za sistemsko ureditev te problematike na enak način za vse kategorije zavarovancev, ki so v enakem oziroma primerljivem položaj. Ureditev tako ne bo vzpostavljala neenakosti med njimi, prav tako pa ne bo povzročala anomalij in neenakosti na trgu dela. Pomembnejše spremembe: nadgradnja sedanjega sistema izplačevanja 20% pokojnine; zavarovanci, ki kljub izpolnjevanju pogojev za starostno pokojnino ostanejo še naprej vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas ter uživalci starostne pokojnine, ki se bodo reaktivirali za polni delovni čas, prva tri leta nadaljnje oziroma ponovne vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas prejemajo 40% starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan uveljavitve izplačila; po poteku 3-letnega obdobja posameznik prejema 20% starostne pokojnine pod pogojem vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas; z namenom spodbujanja podaljševanja delne aktivnosti posameznikov vsaj za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se spreminja tudi določitev višine delne pokojnine. Za te posameznike se delna pokojnina odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa in se nato poviša še za sorazmerni del zneska, ki bi se lahko izplačeval posamezniku, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev in je še nadalje vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Slednji se določi v odvisnosti od razmerja med krajšim delovnim časom ter polnim delovnim časom in višino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v zavarovanje vključen polni delovni oziroma zavarovalni...

Prednosti statusa manjšega delodajalca

Prednost statusa manjšega delodajalca je v tem, da lahko delodajalec, ki ima tak status lažje uveljavi določene postopkovne in vsebinske delovnopravne ugodnosti kot tudi v tem, da se v največji možni meri izogne nepotrebnim zapletom pa tudi visokim globam, ki so marsikdaj zgolj posledica delodajalčeve nevednosti. Odgovor je načeloma zelo enostaven, dejstvo je namreč, da lahko delodajalec, ki ima tak status lažje uveljavi določene postopkovne in vsebinske delovnopravne ugodnosti kot tudi v tem, da se v največji možni meri izogne nepotrebnim zapletom pa tudi visokim globam, ki so marsikdaj zgolj posledica delodajalčeve nevednosti. Status manjšega delodajalca je zakonsko opredeljen in sicer iz 3. odst. 5. člena Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1 izhaja, da je manjši delodajalec tisti delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev. Statusna organiziranost ni pomembna, ampak zgolj število zaposlenih, kar pomeni, da ima lahko tak status bodisi delodajalec, ki posluje kot s.p. ali d.o.o. ali morda celo kot delniška družba-d.d. ali v katerikoli drugi pravni osebi kot jih pozna Zakon o gospodarskih družbah. Akt o sistemizaciji delovnih mest ni obvezen Tako npr. manjši delodajalec ni dolžan (2. odst. 22. člena ZDR-1) s splošnim aktom (običajno se imenuje pravilnik, ni pa to nujno) določiti pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela kot to velja za vse ostale delodajalce, pri čemer kaže omeniti, da spregled tovrstne obveznosti delodajalca lahko kar precej stane, saj je predvidena globa v višini 750 do 2000 eurov, odgovorni osebi pa grozi globa v višini 100 do 800 eurov. Seveda ni nič narobe, če kljub zakonski oprostitvi tak akt sprejme tudi manjši delodajalec. Praktično to pomeni, da gre...

Delo študentov v podjetju

Pogosto delodajalci, zaradi nemotenega delovnega procesa, v času poletnih počitnic najemajo študentsko delovno silo. Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica mora biti pridobljena pred začetkom opravljanja dela, saj se delo brez napotnice šteje za delo na črno. Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo: osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let, osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji, osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Bruto urna postavka za opravljeno delo študentov in dijakov od 1.4.2019 dalje ne sme biti nižja od 4,89 eur. Delodajalec mora dnevno voditi evidenco dejansko opravljenih ur. Po končanem delu izpolnjeno napotnico posreduje koncesionarju, ki obračuna in izplača dohodek študentu, delodajalcu pa posreduje račun za opravljeno delo. Delodajalcu se poleg bruto dohodka študenta obračuna tudi koncesijska dajatev (16%), dodatna koncesijska dajatev (2%), prispevek za poškodbe pri delu (0,53%), prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36%) in prispevek za PIZ (8,85%) ter DDV (22%) … osnova za DDV so koncesijske dajatve in tudi prispevki. Primer: * Akontacija dohodnine se ne obračuna, če posamezen dohodek ne presega 400 eur. Delodajalci pazite: Začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. V primeru obstoja elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces...