Novi Zakon o poslovni skrivnosti

Poslovna skrivnost je le tisti podatek, pri katerem so vse tri zahteve (da je skrivnost ki – v smislu, da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent – ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, da ima tržno vrednost in da je v danih okoliščinah oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, razumno ukrepala z namenom da jo ohrani kot skrivnost) kumulativno izpolnjene. V slovenski zakonodaji je temeljna opredelitev poslovne skrivnosti podana v 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), medtem ko je varstvo poslovne skrivnosti urejeno v 40. členu ZGD-1 ter tudi v drugih področnih zakonih, katerim je skupen enak namen varstva poslovne skrivnosti, t. j. varstvo konkurenčnih prednosti podjetja. Zakon o gospodarskih družbah Iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 izhaja, da zakon govori o podatku kot generičnem pojmu za vsebino, ki je v vednosti in znanju fizične osebe. Gospodarska družba pa lahko sama, na podlagi subjektivnih okoliščin določi, kateri njeni podatki se obravnavajo kot poslovna skrivnost, s čimer se Republika Slovenija uvršča med države, katerih zakonodaja precej subjektivno določa vrsto informacij, ki se štejejo za poslovno skrivnost. Poleg »podatka« prvi odstavek 39. člena ZGD-1 omenja še drugo konstitutivno vsebino pojma poslovne skrivnosti in sicer, da so s sklepom o opredelitvi posameznega podatka kot poslovne skrivnosti družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost, seznanjeni. Ker je s poslovno skrivnostjo seznanjen le določen, manjši krog...

Odmera letnega dopusta

Do 31. marca je rok, da delodajalci oddate obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto 2019. Obvestilo o odmeri je potrebno vročiti v pisni ali v elektronski obliki. Število dni letnega dopusta Zakon o delovnih razmerjih določa le minimalno število dni letnega dopusta, ki pripadajo delavcu. Dodatne dni pa lahko določajo kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi. Do letnega dopusta je upravičen vsak zaposlen, ne glede na to ali dela 40 ur na teden ali 20 ur, za določen ali nedoločen čas. Pri odmeri dopusta bodite natančni in preglejte vse akte in kolektivne pogodbe. Če ni nikjer v aktih zapisano o dodatnih dnevih letnega dopusta in vas pri tem ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, potem se upošteva Zakon o delovnih razmerjih. Po zakonu o delovnih razmerjih zaposlenim pripada najmanj štiri tedne dopusta. Minimalno število letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Pet dni: 20 delovnih dni dopusta. Šest dni: 24 delovnih dni dopusta. Dodatni dnevi dopusta pripadajo pa še:  zaposlenim s statusom starejšega delavca, invalidu ali delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, za nego in varstvo otroka (otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi), zaposlenemu, ki ima otroka do 15 let starosti, zaposleni, ki še ni dopolnil 18 let starosti. Daljše trajanje letnega dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo, splošnimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Izraba letnega dopusta Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec...

Novosti na področju pokojninske in socialne zakonodaje ter zakonodaje s področja trga dela

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 13.03.2019 predstavilo predloge spremembe treh zakonov, in sicer predloge sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih, predloge sprememb Zakona o urejanju trga dela in predloge sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem varstvu. Ključni razlogi za spremembe so izboljšanje socialne zaščite ranljivih skupin, kot so določene kategorije upokojencev, brezposelnih oseb in oseb, ki so socialno ogrožene. Razlog za spremembe so tudi neugodna demografska gibanja, staranje prebivalstva in nizka stopnja delovne aktivnosti in hitrejša aktivacija. Med spremembami pokojninske zakonodaje je postopen dvig odmernega odstotka in s tem zagotovitev višjih pokojnin za nove upokojence. Predvidena je določitev odmernega odstotka za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za oba spola v višini 63 % (postopen šestletni dvig moških in zaustavitev padanja žensk) ter dodaten odmerni odstotek za skrb za otroke v višini 1,25 %. Leta 2025 bodo nove pokojnine starostnih upokojencev z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe v povprečju višje za približno 8 %. Dvig odmernega odstotka bo zagotovil višjo odmero vseh starostnih, vdovskih, invalidskih in družinskih pokojnin ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Zvišanje navedenih pokojnin in nadomestila v povprečju med 5 % in 15 % (odvisno od posamezne kategorije). Spremembe ZPIZ-2 bodo predvidoma zajele tudi spremembe zavarovalne osnove za plačilo prispevkov od regresa za letni dopust, s čimer se bo razbremenil regres za letni dopust, saj do 100% višine povprečne plače od le-tega ne bi bilo potrebno plačati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina regresa za letni dopust, od katere se ne plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se iz sedanjih 70 % zviša na 100 % povprečne plače. Upokojencem bo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev (ob upoštevanju ustreznih varovalk)...

Olajšava za investiranje

Olajšava za investiranje je določena v višini 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva. Zavezanec olajšavo uveljavlja z znižanjem davčne osnove v davčnem obračunu, vendar največ v višini davčne osnove. Za neizkoriščen del olajšave zaradi negativne ali prenizke davčne osnove v davčnem obdobju vlaganja lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vsakokrat največ v višini davčne osnove. Olajšave za investiranje ni možno uveljavljati za investicije v opremo in neopredmetena sredstva v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Uveljavljanje olajšave za investiranje je vezano na pogoj, da zavezanec ne proda oziroma ne odtuji sredstva, za katero je izkoristil olajšavo, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem sredstva, če je to krajše od treh let. Če se navedeni pogoj ne izpolni, mora zavezanec za znesek izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo v letu prodaje oziroma odtujitve sredstva. Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne morejo zniževati davčne osnove na račun davčnih olajšav. Olajšava za investiranje se lahko uveljavlja za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva, razen za naslednjo opremo in neopredmetena sredstva, ki so izrecno izvzeta iz olajšave: pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon ter avtobusov in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na dobro ime, stvarne pravice na nepremičninah in druge podobne pravice. V skladu s splošnim davčnim načelom...

Popoldanski s.p. in soglasje delodajalca

Pri vprašanju soglasja delodajalca za popoldansko opravljanje samostojne dejavnosti je odgovor odvisen bo od vrste dejavnosti, ki jo delavec opravlja v rednem delovnem razmerju in od dejavnosti, ki jo namerava opravljati v okviru popoldanskega s.p. To področje podrobneje urejajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Konkurenčna prepoved kot zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti ZDR-1 konkurenčno prepoved ureja v 39. členu. Gre za določbo, ki delavcu v času delovnega razmerja prepoveduje opravljanje dela za svoj ali tuj račun, v primeru da gre za dejavnost, ki jo dejansko opravlja tudi delodajalec. Takšna dejavnost bi za delodajalca lahko pomenila konkurenco, zato jo delavec sme opravljati le v primeru, da predhodno pridobi delodajalčevo pisno soglasje. Slednje je pogoj za zakonito opravljanje takšnega dela, saj lahko delodajalec v nasprotnem primeru od delavca zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala s kršitvijo konkurenčne prepovedi. Zakon za to določa trimesečni rok od dneva, ko je delodajalec izvedel za takšno opravljanje dela, oziroma največ tri leta od dokončanja dela. Ker gre za zakonsko prepoved, je potrebno poudariti, da velja za vse zaposlene. Velja tudi v primeru, da delavec v svoji pogodbi nima posebej določene konkurenčne prepovedi, oziroma obveznosti pridobitve delodajalčevega soglasja za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Na to temo je mnenje podal tudi informacijski pooblaščenec. V izjavi je zapisal, da ima delodajalec pravno podlago za pridobivanje podatkov o dejavnostih, ki jih delavec preko popoldanskega s.p. opravlja v prostem času. Ne sme pa posredovanja teh podatkov zahtevati od delavca. To pomeni, da delavec podatka o svoji dopolnilni dejavnosti delodajalcu ni dolžan posredovati. Delodajalec pa bo do teh podatkov sicer lahko dostopal preko drugih virov.  Eden od njih je AJPES, kjer...

Poročanje o odpadni embalaži

Skladno z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo morate: embalerji, pridobitelji blaga, proizvajalci embalaže in pridobitelji embalaže najpozneje do 31. marca 2019 v pisni ali elektronski obliki Agenciji Republike Slovenije za okolje, poročati o količini embalaže dani v promet v letu 2018, razen če plačujete okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Poročanje velja za vsa podjetja, ki dajejo prva embalažo na trg Republike Slovenije. Kot embalaža (iz ozemlja Republike Slovenije kot tudi tujine) se štejejo vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika (npr. svoj izdelek zapakirate v kartonasto embalažo, ki ste jo prejeli od dobavitelja in izdelek date na trg) – na trg prvi date bodočo odpadno embalažo. Zavezanci za poročanje se morate (v kolikor to še niste storili) vpisati v evidenco na podlagi  registracije na spletni strani Agencije za okolje. V 30 dneh po vpisu boste prejeli kodo za vstop v spletno aplikacijo, kjer boste 1x letno poročali o količini embalaže dane v promet. Prav tako ste zavezanci za poročanje tudi distributerji, ki dobavljate plastične nosilne vrečke neposredno končnim uporabnikom, o številu zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so potrošnikom namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, prodali pa ste jih je kot nosilne vrečke za živila, ki so predpakirana, ali za neživilske proizvode. Če letna količina odpadne embalaže presega 15.000 kg se mora družba vključiti v Družbo za ravnanje z odpadno embalažo in ni zavezana za poročanje kot je navedeno...