Pojasnilo Združenja bank Slovenije glede osebnih računov, ki se uporabljajo tudi za poslovno dejavnost

Skladno z zakonom mora podjetnik ali posameznik, ki opravlja dejavnost, obvestiti banko, da osebni račun uporablja za poslovne namene. Ponudba različnih vrst plačilnih računov je v domeni poslovne politike vsake posamezne banke oziroma hranilnice (v nadaljevanju banke). Nekatere od njih imajo v svoji ponudbi tudi t.i. osebni račun, ki se lahko uporablja tudi za poslovni namen, vendar ne vse, zato se lahko zgodi, da vam banka ne bo mogla odpreti računa, ki bi ga lahko uporabljali tudi za poslovni namen. S spremembo Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) se je razširil Register TRR in sicer se je pri osebnih računih dodalo polje uporabnik ter matična številka. Ta razširitev omogoča poročanje osebnega računa, ki se uporablja za poslovne namene in je javno objavljen v Registru TRR z oznako »A«. V primeru, da se kot podjetnik odločite za en (skupni) račun, se morate zavedati, da: bo vaš račun javno objavljen na spletni strani AJPES (enako kot poslovni račun), boste zasebne transakcije razkrili računovodskemu servisu in Finančni upravi RS, boste lahko v banki uporabljali le produkte, ki so namenjeni fizičnim osebam. Skladno z zakonom mora podjetnik ali posameznik, ki opravlja dejavnost, obvestiti banko, da osebni račun uporablja za poslovne namene. Za fizične osebe s statusom kmeta, ki so status pridobile skladno s Zakonom o kmetijskih zemljiščih in fizične osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter niso vpisane v Poslovni register Slovenije pri AJPES, zakonska obveza, da sporočijo bankam, da transakcijski račun fizične osebe uporabljajo za opravljanje dejavnosti, ne velja. Ob tem Združenje bank Slovenije izpostavlja prednosti...

Seštevanje prihodkov povezanih oseb

Z letom 2018 se je začela uporabljati spremenjena zakonodaja na področju sistema tako imenovanih normiranih s.p.-jev in d.o.o.-jev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov. Ena izmed bistvenih sprememb je tudi ta, da se od 1. 1. 2018 dalje samostojnemu podjetniku oziroma družbi z omejeno odgovornostjo pri ugotavljanju izpolnjevanja prihodkovnega pogoja/praga za izstop iz sistema »normiranosti« prištejejo tudi prihodki povezanih oseb, v kolikor niso izpolnjeni pogoji za njihovo neupoštevanje. Finančna uprava Republike Slovenije v zvezi s tem pojasnjuje, da pri izračunavanju prihodkovnega pogoja oziroma praga za izstop prihodkov povezanih oseb ni potrebno prištevati, če davčni zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Po pojasnilu FURS so okoliščine, ki lahko kažejo na shemo poslovanja z namenom, da zavezanec izpolni pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov lahko naslednje: opravljanje istovrstne dejavnosti med povezanimi osebami (npr. zavezanec je del poslovanja oziroma del strank prenesel na povezano osebo), odvisnost zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov od povezanega naročnika oziroma kupca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, ki se kaže tako, da zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pretežni del ali celo celotne prihodke ustvarja s poslovanjem s povezanimi osebami, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, odvisnost kupca – povezane osebe, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov od dobavitelja – zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki se kaže tako, da kupec brez dobav blaga ali storitev s strani zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne...

Spremembe pri izvršbi na plačo

Čeprav se novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) uporablja že vse od aprila letošnjega leta, pa zaradi številnih dilem velja izpostaviti predvsem spremembe, ki se nanašajo na izvajanje določb izvršbe na plačo. V skladu s 100. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se postopek izvršbe uvede na predlog upnika, lahko pa tudi po uradni dolžnosti, vendar le če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 evrov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 evrov. Pri tem se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Še vedno velja, da so iz izvršbe izvzeti vsi prejemki prejeti na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), vse vrste in oblike pomoči po Zakonu o socialnih prejemkih ter druge vrste pomoči, prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju, prejemki, ki se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) uvrščajo med plačila dohodnine oproščene dohodke, denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitve za trg dela in iskanja zaposlitve po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), po novem pa tudi denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Prav tako še vedno velja, da lahko izvršba na denarne prejemke v skladu s 102. členom ZIZ seže do: dveh tretjin prejemkov, ki se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, vendar tako,...

Opravljanja dela v skrajšanem delovnem času

Delo s skrajšanim delovnim časom je ena od možnosti zaposlitve, ki ima svoje posebnosti glede na vzrok nastanka takšnega delovnega razmerja. Delo s skrajšanim delovnim časom je namreč lahko odraz uveljavljanja pravic enega od zaposlenih staršev po določbah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), invalida ali delnega upokojenca po Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2) ali pa je odraz manjših potreb po delu zaposlenega v delovnem procesu. To pomeni, da je delo s skrajšanim delovnim časom dogovor med delodajalcem in delavcem, ki ga lahko predlaga kdorkoli od njiju. Temelje dela s skrajšanim delovnim časom določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 65. členu določa, da ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, enake pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje. Pri tem ima tudi delavec s skrajšanim delovnim časom v skladu s 159. členom ZDR-1 pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štirih tednov. V kolikor gre za starejšega delavca, invalida, delavca z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ali delavca, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pa ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. V primeru delavca z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let, pa mu za vsakega otroka pripada dodatni dan dopusta. Prav tako delavcu, ki dela skrajšani delovni čas pripada regres, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, izjema od navedenega je delo s skrajšanim delovnim časom na podlagi uveljavljanja...

Delo slovenskih davčnih rezidentov v tujini

Slovenski davčni rezidenti pogosto opravljajo delo oziroma izvajajo storitve v tujih državah, zlasti v drugih državah članicah EU, EGP in v Švici. Za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev nato prejmejo plačilo. V tem prispevku se obravnava prejeta plačila slovenskih davčnih rezidentov, ki jih za opravljeno delo oziroma izvedene storitve prejmejo kot fizične osebe. Plačila, ki so prejeta v okviru organiziranega podjetja, v katerem je fizična oseba lastnik (npr. plačila samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam), pa v tem prispevku niso obravnavana. Fizična oseba delo običajno opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi s tujim delodajalcem. Vedno pogostejše so tudi situacije, ko fizična oseba sklene pogodbo o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem, vendar ima kot redno delovno mesto opredeljen kraj / mesto v tujini. Druga pogosta oblika opravljanja dela oziroma izvajanja storitev fizične osebe v tujini pa je na podlagi sklenjenih civilnih pogodb, kot so npr. podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, poslovodne pogodbe … Če fizična oseba opravlja delo oziroma izvaja storitev na podlagi sklenjene delovno pravne pogodbe o zaposlitvi (s tujim delodajalcem ali s slovenskim delodajalcem), se z vidika dohodninske obravnave prejeti dohodki za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev štejejo za dohodek iz zaposlitve, ožje gledano pa za dohodek iz delovnega razmerja. Če pa govorimo o primerih, ko ima fizična oseba za izvedbo dela oziroma storitve sklenjeno civilno pogodbo, pa prejeta plačila za namen dohodninske obravnave uvrstimo med o dohodke iz zaposlitve, ožje gledano pa med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. V primeru sklenjenih civilnih pogodb imamo drugačno dohodninsko obravnavo le v primerih sklenitve pogodbe o poslovodenju oziroma v določenih primerih tudi če se sklene pogodba o prokuri. Za pravilno dohodninsko obravnavo prejetih...

Občasno in začasno delo upokojencev

Delodajalec mora za opravljanje začasnega in občasnega dela v skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) z upokojencem skleniti pisno pogodbo o začasnem ali občasnem delu upokojenca, in sicer pred začetkom opravljanja dela. Pogodba mora vsebovati obvezne podatke, kot je določeno po ZUTD, delodajalec pa jo mora delavcu izročiti najkasneje ob začetku opravljanja dela. V zvezi z zaposlitvijo mora delodajalec upoštevati omejitve po ZUTD, ki jih določa za delodajalca in za delavca. Poleg tega je delodajalec dolžan prijaviti upokojenca v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalec mora v skladu z ZUTD upoštevati omejitve glede ur opravljanja začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, ki so določene glede na število zaposlenih pri delodajalcu, pri tem pa ni pomembno ali so sklenjene pogodbe za določen ali nedoločen čas. Omejitve so naslednje: pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 60 urzačasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje od 1 do vključno 10 delavcev, se lahko opravi največ 100 urzačasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 10 do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela. Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže zgoraj navedene omejitve, vendar ne več kot dvakratnika ur...