Odgovornost v zvezi s storitvijo prekrška pri poslovanju podjetja

Prekrške v zvezi s poslovanjem določajo nekateri področni zakoni in predpisi, krovni zakon, ki ureja postopkovna pravila v zvezi s prekrški pa je Zakon o prekrških. Zakon o prekrški v zvezi z odgovornostjo iz poslovanja določa, da so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter odgovorne osebe teh subjektov odgovorne za prekršek v skladu Zakonom o prekrških, če je v predpisu o prekršku tako določeno. Kdaj za prekršek odgovarja pravna oseba? Pravna oseba odgovarja za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Če pa storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil. Odgovornost pravne osebe je omejena, in sicer pravna oseba ne odgovarja za prekršek, če dokaže, da je bil prekršek storjen: z namenom škodovanja tej pravni osebi, ali z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. Samostojni podjetnik na enak način kot pravna oseba odgovarja za prekršek, ki ga pri opravljanju njegove dejavnosti storilec stori v njegovem imenu ali za njegov račun ali v njegovo korist ali z njegovimi sredstvi oziroma je njegova odgovornost pod določenimi pogoji omejena. Slednje pa ne velja, kadar samostojni podjetnik stori prekršek sam. Kdaj za prekršek odgovarja odgovorna oseba v podjetju? Najprej je potrebno definirati pojem...

Zlorabe pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb

FURS na podlagi analiz podatkov, ki jih obdeluje v okviru svojih pooblastil, na področju odsvojitve poslovnih deležev zaznava visoko tveganje, zato ga že dalj časa poglobljeno spremlja. Analiza namreč kaže na uporabo skrbno oblikovanih in svetovanih davčnih shem, ki naj bi zavezancem za davek omogočale, da si z zlorabo predpisov izplačajo ustvarjene poslovne dobičke na davčno ugodnejši način. Zaznana davčna shema je oblikovana na način, da družbeniki sklenejo posel prodaje poslovnih deležev ali njihovih delov lastni družbi in si tako neobdavčeno izplačajo v podjetju ustvarjene poslovne dobičke preko transakcij, ki so pravno formalno izpeljane v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Vendar pa je bilo v številnih opravljenih nadzorih odkupa lastnih poslovnih deležev ugotovljeno, da gre v večini primerov za transakcije, ki nimajo ekonomske vsebine in katerih edini namen je doseganje neupravičene davčne ugodnosti. Četrti odstavek 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) namreč določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, v drugem odstavku 5. člena ZDavP-2 je določeno, da se predmet obdavčitve in okoliščine in dejstva, ki so bistveni za obdavčenje vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Navedeno pomeni, da transakcije odkupov lastnih poslovnih deležev, ki nimajo ekonomske vsebine, predstavljajo prikrito izplačilo dobička, ki je obdavčeno v skladu z določbami Zakona o dohodnini (ZDoh-2), kot dividendam podobni dohodek. Primeri odkupa lastnega poslovnega deleža so različni, v nadaljevanju pa navajamo najbolj klasičen primer. Družbenik svoj poslovni delež razdeli na več delov in proda en del svoji družbi – pridobiteljici lastnega poslovnega deleža. Posel prodaje in razlogi za njeno izvedbo nimajo ekonomske vsebine in ne izkazujejo okoliščin, ki praviloma privedejo do poslovno upravičenih razlogov za sklenitev posla, ampak...

FURS-ova brezplačna aplikacije Mini blagajna

Od 2. januarja 2016 je zahtevana uporaba davčne blagajne ob gotovinskem plačilu blaga ali storitve – torej v primeru plačila z bankovci, kovanci, plačilno kartico ali s čekom. Tako mora zavezanec v tem primeru izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa, in ga izročiti kupcu blaga oz. naročniku storitve. Kako mora biti sestavljen račun, določa 82. člen Zakona o davku na dodano vrednost). Davčni zavezanec, ki izda račun, mora na njem navesti: zaporedno številko podatke izdajatelja iz ustreznega registra (poslovnega/sodnega). kraj izdaje, datum izdaje, datum opravljene storitve/datum dobave blaga, datum plačila, opredelitev zaračunane storitve, znesek brez DDV, stopnja DDV, znesek DDV (če je izdajatelj zavezanec za DDV) in znesek za plačilo podpis ali žig Žig ni obvezen, saj lahko zavezanec posluje brez žiga. Davčni zavezanec mora biti pozoren predvsem pri opredelitvi zaračunane storitve. Bistveno je, da je nedvoumno razvidno, zakaj je določen znesek zaračunal. Ali pa to lahko uredite preko aplikacije »mini blagajna« ali katere druge oblike davčne blagajne pri katerem od ponudnikov. Mini blagajna predstavlja brezplačno in ekonomično rešitev za podjetnike. Mini blagajna in hkrati vezana knjiga računov V primeru manjšega števila izdanih računov, kjer se storitev ali izdelek plača z gotovino, je od 1.1.2018 dalje omogočena trajna možnost izbire uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov izven poslovnih prostorov (npr. na tržnici). Zavezanec, ki uporablja tako, vezano knjigo računov, mora davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov. To mora storiti do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan. To lahko potemtakem stori tudi z uporabo Mini blagajne. Mini blagajna se lahko...

Odmera letnega dopusta

Do 31. marca je rok, da delodajalci oddate obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto 2019. Obvestilo o odmeri je potrebno vročiti v pisni ali v elektronski obliki. Število dni letnega dopusta Zakon o delovnih razmerjih določa le minimalno število dni letnega dopusta, ki pripadajo delavcu. Dodatne dni pa lahko določajo kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, interni akti delodajalca ali pogodba o zaposlitvi. Do letnega dopusta je upravičen vsak zaposlen, ne glede na to ali dela 40 ur na teden ali 20 ur, za določen ali nedoločen čas. Pri odmeri dopusta bodite natančni in preglejte vse akte in kolektivne pogodbe. Če ni nikjer v aktih zapisano o dodatnih dnevih letnega dopusta in vas pri tem ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, potem se upošteva Zakon o delovnih razmerjih. Po zakonu o delovnih razmerjih zaposlenim pripada najmanj štiri tedne dopusta. Minimalno število letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Pet dni: 20 delovnih dni dopusta. Šest dni: 24 delovnih dni dopusta. Dodatni dnevi dopusta pripadajo pa še:  zaposlenim s statusom starejšega delavca, invalidu ali delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, za nego in varstvo otroka (otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi), zaposlenemu, ki ima otroka do 15 let starosti, zaposleni, ki še ni dopolnil 18 let starosti. Daljše trajanje letnega dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo, splošnimi akti delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Izraba letnega dopusta Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec...

Olajšava za investiranje

Olajšava za investiranje je določena v višini 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva. Zavezanec olajšavo uveljavlja z znižanjem davčne osnove v davčnem obračunu, vendar največ v višini davčne osnove. Za neizkoriščen del olajšave zaradi negativne ali prenizke davčne osnove v davčnem obdobju vlaganja lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vsakokrat največ v višini davčne osnove. Olajšave za investiranje ni možno uveljavljati za investicije v opremo in neopredmetena sredstva v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Uveljavljanje olajšave za investiranje je vezano na pogoj, da zavezanec ne proda oziroma ne odtuji sredstva, za katero je izkoristil olajšavo, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem sredstva, če je to krajše od treh let. Če se navedeni pogoj ne izpolni, mora zavezanec za znesek izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo v letu prodaje oziroma odtujitve sredstva. Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne morejo zniževati davčne osnove na račun davčnih olajšav. Olajšava za investiranje se lahko uveljavlja za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva, razen za naslednjo opremo in neopredmetena sredstva, ki so izrecno izvzeta iz olajšave: pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon ter avtobusov in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na dobro ime, stvarne pravice na nepremičninah in druge podobne pravice. V skladu s splošnim davčnim načelom...

Dividende – obdavčitev

Zakon o dohodnini (ZDoh-2) dohodke fizičnih oseb glede na njihovo naravo obravnava različno. Tako poznamo tudi dohodke iz kapitala, kamor spadajo obresti, dividende in dobiček iz kapitala. Tovrstni dohodki se od leta 2006 ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Dohodki iz kapitala se torej obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotkov, in brez upoštevanja davčnih olajšav. Kaj so dividende? Gre za izplačilo udeležbe v dobičku podjetja na podlagi lastniškega deleža. Dividenda je torej del dobička, ki ga je ustvarilo podjetje in ki je razdeljen lastnikom sorazmerno njihovemu lastniškemu deležu. Poleg dividend so na podlagi lastniškega deleža v podjetju lahko izplačani tudi drugi dohodki. In sicer: dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža v gospodarski družbi (npr. delnic v delniški družbi, poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo), zadrugi in drugih oblikah organiziranja vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe ali v katero koli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala, ki ne prestavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, kot tudi razdelitev v obliki delnic ali zamenljivih obveznic; prikrito izplačilo dobička; dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku gospodarske družbe, zadruge; dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada, razen dohodka, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitev prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti. Če so dividende izplačane v Sloveniji, ni napovedi V primeru, da dividende izplača plačnik davka (podjetje v Sloveniji), mora ta izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino po stopnji 25...