Želim koristiti pravico do krajšega delovnega časa

Komu ta pravica pripada? V kolikor izpolnjujete pogoje, lahko delate krajši delovni čas, ne glede na to kako (ne)zadovoljen je pri tem vaš delodajalec. Prvi pogoj je, da pravico uveljavlja samo eden od staršev. Če imate enega otroka, lahko to pravico uveljavljate do njegovega dopolnjenega 3. leta. Če pa imate dva ali več otrok, pa krajši delovni čas lahko delate do končanega prvega razreda najmlajšega otroka. Pravico lahko uveljavljate tudi v kolikor imate doma težje, zmerno gibalno oviranega ali duševno prizadetega otroka in sicer do njegovega 18. leta starosti. Kaj pomeni »krajši« delovni čas? Krajši delovni čas je vsak delovnik, ki je krajši od 40 ur tedensko, vendar pa mora obsegati najmanj polovični delovni čas in sicer 20 ur tedensko. Z drugimi besedami, če imate sedaj pogodbo za 40 ur tedensko, lahko z uveljavljanjem pravice delate poljubno število ur, ki pa ne sme biti nižje od 20 ur tedensko ur, razliko prispevkov do polnega delovnika pa vam krije država. Koliko znaša moja plača, če uveljavljam krajši delovnik? Zmotno je mišljenje, da v kolikor delamo krajši delovni čas, se naše izplačilo ne spremeni, saj nam razliko krije država. Temu pač ni tako! V kolikor se odločite za npr. polovični delovni čas, boste na račun prejeli samo polovico vaše (pogodbene) neto plače in boste torej plačani samo toliko, kolikor ste v resnici delali. Država vam namreč krije le razliko prispevkov za socialno varnost, torej del vaše bruto plače in še to ne toliko kot bi jih sicer plačali v primeru polnega delovnika glede na vašo pogodbeno bruto plačo, temveč le v sorazmernem deležu minimalne plače, ki je zakonsko določena. Za leto 2019 ta znaša 886,63 EUR bruto. Poglejmo si...

Nadomestilo za dojenje – dojiti med delovnim časom ali ne?

Vsaka mamica, ki hodi v službo in svojega malčka še vedno doji, se sooči z vprašanjem, kako uskladiti službeni delovnik in otrokovo potrebo po dojenju. Nekateri malčki interes za dojko izgubijo še preden se mora mama vrniti v službo, precej pa je takih, ki se pri enem letu oziroma pri 11. mesecih, ko se otroci vključujejo v vrtec, še vedno pogosto dojijo. Ob tem lahko mama doživlja pravo stisko, saj ne ve, kako bo njen otrok zdržal brez dojenja celih 8 ur ali več, ko bosta ločena. Dojenje med delovnim časom Ena izmed rešitev za tovrsten problem je koriščenje pravice do krajšega delovnega časa. Druga možnost pa je nadomestilo v času odmora za dojenje, ki obstaja zaradi ugotovitev medicinske stroke in priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, da je podaljšano dojenje koristno za kasnejši razvoj in zdravje otroka. Mama, ki otroka doji, ga lahko na podlagi potrdila pediatra doji dalje – eno uro dnevno do otrokovega 18. meseca starosti, za ta čas pa lahko uveljavlja pravico do nadomestila v času odmora za dojenje. Kako uveljaviti pravico? Če otroka še dojite in vaš malček še ni dopolnil 18 mesecev, lahko na pristojnem CSD oddate vlogo za uveljavitev pravice do nadomestila/plačila prispevkov v času odmora za dojenje, poleg pa priložite potrdilo otrokovega izbranega pediatra, da se otrok res še doji. Tako boste imeli eno uro med svojim delovnim časom čas za dojenje, prispevke oziroma nadomestilo za ta čas pa vam bo krila država. Ali boste to uro koristili pred, med ali po svojem pogodbeno določenem delavniku, se je potrebno individualno dogovoriti z vašim delodajalcem. V to uro za dojenje pa se ne šteje čas za malico oziroma odmor. Poleg časa za dojenje, vam...

Pravica staršev do krajšega delovnega časa

Delodajalci pogosto sprašujejo ali morajo staršem omogočiti delo za krajši delovni čas od polnega, zaradi starševstva, če to želijo. Posledično se  zastavlja vprašanje  ali  je potrebno podpisati  novo pogodbo o zaposlitvi ali zadostuje aneks k pogodbi o zaposlitvi, kakšna plača pripada delavcu ter pravica do  regresa. Pravica staršev do krajšega delovnega časa zaradi starševstva izhaja iz 50. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. list RS, štev. 26/2014).  Najpogosteje delodajalce zanima kako postopati v primeru, ko  eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti dela krajši delovni čas. Na podlagi 2. odstavka 49. člena ZDR-1, ni potrebno skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, (kamor sodi tudi delo s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o starševskem varstvu),  temveč samo aneks k pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delavec obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom. Gre  za zakonsko pravico, ki jo delodajalec delavcu ne sme odreči. Delavcu mora zagotoviti pravico do plače po dejanski delovni obveznost, pri centru za socialno...

Predvidene DDV spremembe v 2020

Dinamika oblikovanja sistema DDV na ravni Evropske unije se nadaljuje, čemur mora slediti tudi Slovenija in zagotavljati tekoči prenos novih pravil v nacionalni pravni red. Evropska unija namreč stremi k oblikovanju končnega sistema DDV. Takšnega, ki ne bo vseboval pomanjkljivosti, kot jih ima obstoječi, zato postopno uvaja spremembe in dopolnitve pravil. V sklopu tega je bilo nedavno sprejetih kar nekaj novih predpisov. Najbolj gre izpostaviti uvedbo pričakovanih hitrih rešitev na področju intrakomunitarnih dobav blaga. Sledi uvedba novih pravil glede stopenj DDV, ki se uporabijo za knjige, časopise in periodične publikacije, ter vključitev dveh italijanskih enklav v pravila DDV, ki veljajo za Evropsko unijo. Implementacija naštetih novosti v slovenski pravni red je napovedana s predlogom novele ZDDV-1K. V njem so zajete tudi druge rešitve, predlagane na lokalni ravni. Cilj in glavni namen sprememb Cilj predloga zakona je uskladitev ZDDV-1 z: Direktivo Sveta (EU) 2018/1910 glede posebne ureditve skladiščenja na odpoklic in zaporednih dobav, Direktivo Sveta (EU) 2018/1713, v zvezi z uveljavitvijo možnosti uporabe nižje stopnje DDV za elektronske dobave publikacij, in Direktivo Sveta (EU) 2019/475 glede vključitve italijanske občine Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v območje Unije v ozemeljsko uporabo Direktive 2008/118/ES Glavni namen sprememb je urediti štiri področja pri dobavah blaga med državami članicami, ki so doslej veljala kot kritična na ravni Evropske unije (”EU”), saj se nacionalna pravila med seboj razlikujejo. Z Direktivo Sveta (EU) 2018/1910 in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/1912 naj bi se zagotovila večja pravna varnost davčnih zavezancev ter poenotilo izvajanje Direktive 2006/112/ES (”direktiva DDV”) v državah članicah, s tem pa poenostavilo poslovanje davčnih zavezancev ter preprečilo morebitne primere izogibanja plačilu davka ali...

Obvezno zavarovanje družbenikov

ZPIZ-2 velja od 1.1.2013, nekatere določbe pa so v veljavo stopile kasneje. 16. člen ZPIZ-2, ki velja od 1.1.2014 in obravnava zavarovanje družbenikov, ki so hkrati poslovodne osebe, določa: družbeniki so ločena kategorija zavarovancev med družbenike sodijo tudi delničarji in ustanovitelji zadrug, ki so poslovodne osebe Z ZPIZ-2 se je spremenila najnižja in najvišja in najnižja pokojninska osnova ter način določanja zavarovalne osnove. Te so določene individualno. Od 1.1.2014 se morajo kot družbeniki obvezno zavarovati družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe v gospodarskih družbah (tudi d.d.), ter ustanovitelji zavodov in zadrug, ki so hkrati poslovodne osebe, če niso (prednostno) zavarovani na drugi podlagi. Za nekatere družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe v svojih družbah, je bilo leto 2015 še vedno prehodno leto. Po 406. členu ZPIZ-2 bi morale osebe, ki so na dan uveljavitve ZPIZ-2 (1.1.2013) izpolnjevale merila iz 16. člena ZPIZ-2, do 31.12.2013 uskladiti lastnost zavarovanca – vstopiti v zavarovanje kot družbeniki. S sprejemom ZMEPIZ-1 (115. člen), je bil ta rok podaljšan za 1 leto, na 31.12.2014, s sprejemom ZMEPIZ-1A pa na 31.12.2015. Decembra 2015 je bil v Uradnem listu RS, št. 102/2015  objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), ki je rok za uskladitev lastnosti zavarovanca premaknil na 31.1.2016 za upokojence oz. na 31.3.2016 za druge osebe. Od leta 2017 ni več izjem. Za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe velja, da morajo biti od 1. 1. 2014 pri opravljanju svojega dela tako ali drugače obvezno pokojninsko zavarovane za polni delovni/zavarovalni čas. S 1.1.2014 je začel veljati tudi 18. člen ZPIZ-2, ki ureja zavarovanje v okviru drugega pravnega razmerja, kamor sodi tudi delo poslovodnih oseb. To zavarovanje se vzpostavi...

Prenos podjetja na naslednike

Kdaj se v povprečju v družinskih podjetjih pri nas lastniki odločijo za prenos vodenja na mlajšo generacijo? Kdaj bi se morali? Iz izkušenj izhaja, da se pri nas lastniki družinskih podjetij še vedno prepozno pripravijo na prenos podjetja na naslednike in čeprav razmišljajo o tem več let, niso dovolj dejavni. Pogostokrat se namreč premalo zavedajo, da je prenos vodenja na mlajšo generacijo proces, ki ga je treba preudarno in načrtovano izvesti. S pridobivanjem informacij in znanja o tem, kako prenos poteka, je potrebno začeti vsaj pet let pred nameravanim prenosom. Zavedati se je namreč potrebno, da po oceni strokovnjakov vsaj 70 odstotkov podjetij ne preživi prenosa na drugo generacijo, 90 odstotkov pa jih ne preživi prenosa na tretjo generacijo. Prenos vodenja podjetja na naslednike je torej poleg gospodarske krize eden najtežjih dogodkov v življenjskem ciklu podjetja, zato ga je treba skrbno načrtovati in odlično izpeljati. Kako bi morali izbrati naslednika? Naslednika je potrebno izbirati z razumom in ne zgolj čustveno. Pomembno je, da naslednik pridobi v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja ter praktičnega dela v domačem podjetju in zunaj njega čim več različnih znanj, veščin in izkušenj – po možnosti tudi v tujini. V praksi se opaža, da je v družinskih podjetjih izbira vodje dostikrat napačna, saj lastniki družinskih podjetij dajejo prednost strokovnim veščinam pred vodstvenimi. Pogosto je kriterij za izbiro na primer izjemna marljivost pri delu, ne pa smisel za vodenje in organiziranje dela. Vse našteto se pogosto izkaže kot napačna odločitev. Praviloma odlični, marljivi strokovnjaki, ki so specialisti določene stroke ne bodo dobri vodje. Če se jih ustoliči za vodjo, podjetje praviloma izgubi dobrega strokovnjaka, dobi pa slabega...