Čakanje na delo doma in odreditvi začasnega opravljanja drugega dela

Delodajalci se večkrat  znajdejo v  situaciji, ko trenutno delavcu ne morejo zagotavljati dela, ne želijo pa ga odpustiti. Kako torej postopati v situaciji v kateri se znajdejo? Na podlagi ZDR-1 (Ur. list RS, štev. 21/2013) ima delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve možnost, da delavcu odredi čakanje na delo doma ali, da delavcu odredi začasno opravljanje drugega ustreznega  dela. Kakšna pa je razlika med eno in drugo možnostjo? V primeru čakanja na delo doma delavec ne dela ter mu mora delodajalec izplačevati nadomestilo plače, v primeru ko delavec, ki mu je delodajalec odredil začasno opravljanje  drugega ustreznega dela dejansko dela. Delodajalec se  lahko odloči  za eno ali drugo opcijo. Če torej začasno, vendar najdlje za čas šestih  mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more  zagotavljati dela delavcu, lahko v skladu z ZDR-1 z namenom ohranitve  zaposlitve pisno  napoti  delavca na čakanje na delo doma. To stori tako, da lahko pošlje pisno napotitev tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in  katerega  uporabo nalaga delodajalec. V pisni napotitvi na čakanje na delo, delodajalec natančneje določi na kakšen način ga bo obveščal  o vrnitvi na delo in v kakšnem roku se je delavec dolžan zglasiti na delo. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo se mora delavec  pozivu odzvati ter priti na delo. Zakon ne določa kolikokrat se lahko delavcu odredi čakanje na delo doma, to pomeni,  da so možne krajše napotitve, ki se seštevajo in ne smejo prekoračiti dovoljenega števila mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko napoti delavca na čakanje na delo doma tudi v nepretrganem trajanju v okviru navedene časovne omejitve. V tem času bo delodajalec moral delavcu izplačevati...

Kdo se šteje kot povezana oseba?

Povezana oseba po Zakonu o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo. Na enak način in pod enakimi pogoji, kot za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se upoštevajo tudi prihodki zavezancev, pravnih oseb, in njihovih povezanih oseb. Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident RS in tuja pravna oseba ali tuja oseba, če ima/jo: zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami. Če povzamemo, velja, da za povezane osebe veljajo tiste, ki so vsaj 25-odstotni lastniki podjetja oziroma toliko nadzorujejo (posredno ali neposredno, tudi prek povezanih oseb). Z novelo Zakona o dohodnini, kjer...

Uveljavljanje olajšave za otroka

Zavezanci za dohodnino, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti, lahko vložijo Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. Ne pozabite: rok za oddajo je 5. februar 2019. Torej obstajata dva načina za uveljavljanje olajšave: – na mesečni ravni: če se zavezanec odloči, da bo vzdrževane družinske člane uveljavljal med letom pri izračunu akontacije dohodnine, mora svojemu delodajalcu dostaviti izpolnjen obrazec, ki se imenuje “Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine”. Zaradi medletnega načina uveljavljanja olajšave bo imel zavezanec višjo mesečno neto plačo, kot bi jo imel sicer. – na letni ravni: zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajšave, in tisti, ki želi medletno olajšavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja vložiti Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine. Le-to lahko enostavno vloži preko mobilne aplikacije eDavki, kjer je na voljo predizpolnjena vloga, s podatki iz zavezančeve zadnje vložene vloge. Vlogo je mogoče vložiti tudi elektronsko preko sistema eDavki. Zavezanec pa lahko vlogo odda tudi osebno ali po pošti na pristojni finančni urad. Kdo je lahko vzdrževani družinski član? Vzdrževani družinski člani so lahko brez omejitev otroci do 18. leta. Vsi ostali (npr. starejši otroci od 18 let, zakonski partnerji in starši zavezanca) pa morajo izpolnjevati posebne pogoje, ki so predstavljeni v pojasnilu o oznakah sorodstvenega razmerja. Kdo lahko uveljavlja to možnost? Če otrok izpolnjuje pogoje za uveljavljanje olajšave, ga lahko uveljavlja eden od  staršev ali pa oba. V slednjem primeru si morata starša čas uveljavljanja razdeliti tako, da...

Letni dodatek za upokojence

Novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819-A) za leto 2019 določa tudi nove višine letnega dodatka. V letu 2019 se bo letni dodatek izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij, in sicer v naslednjih zneskih: uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 470 evrov, v višini 437 evrov; uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 470,01 evra do 570 evrov, višini 297 evrov; uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 570,01 evra do 670 evrov, višini 237 evrov; uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 670,01 evra do 810 evrov, višini 187 evrov; uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 810 evrov, v višini 127 evrov; uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 670 evrov, v višini 237 evrov; uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 670,01 evra do 810 evrov, v višini 187 evrov; uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 810 evrov, v višini 127 evrov. V znesku pokojnine se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Višina letnega dodatka se uživalcem, ki prejemajo pokojnino iz tujine, določi glede na skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter pokojnin, prejetih iz tujine v mesecu januarju, preračunanih v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za...

Novost pri davčnem potrjevanju negotovinsko plačanih računov

Ko želite uporabljati isto zaporedje številčenja računov za gotovinske račune, za katere obstaja obveznost izdaje po DDV zakonodaji, in račune za katere ne obstaja obveznost izdaje po DDV zakonodaji (izdajati tudi račune za dobave, za katere v skladu z DDV zakonodajo ni treba izdajati računov) se poraja vprašanje ali je potrebno v tem primeru v potrjevanje pošiljati tudi račune, ki jih v skladu z DDV zakonodajo ni treba izdajati? Potrebno je vedeti, da v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR si morajo zaporedne številke računov vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca, pri čemer je račun v skladu s 3. točko prvega odstavka 2. člena ZDavPR račun, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino. Navedena določba je predpisana z namenom odkrivanja nepravilnosti in neskladij v dinamiki izdajanja računov in ugotavljanja morebitnih vrzeli v številkah izdanih računov v bazi potrjenih računov na Finančni upravi. Za ustrezno zagotavljanje namena te zakonske določbe je torej bistveno, da si v neprekinjenem zaporedju sledijo številke potrjenih računov. V primeru, da želite v istem zaporedju kot gotovinske račune, za katere v skladu z DDV zakonodajo obstaja obveznost izdaje, številčiti tudi račune, za katere po DDV zakonodaji ne obstaja obveznost izdaje, je treba, glede na namen določbe petega odstavka 5. člena ZDavPR, v potrjevanje pošiljati tudi račune, za katere ne obstaja obveznost izdaje. Če računov, za katere po DDV zakonodaji ne obstaja obveznost izdaje, ne želite potrjevati, jih morate izdajati v zaporedju, ki je ločeno od zaporedja, v katerem se številčijo gotovinski računi, za katere velja obveznost...

Izbris samostojne dejavnosti

Brezplačna registracija, brezplačen izbris, brezplačne spremembe in do-registracije je samo nekaj od dejavnikov, ki naredijo status samostojnega podjetnika (s.p.) najbolj prilagodljivo in praktično pravno-organizacijsko obliko, ki jo lahko registrirate. Ostale oblike, kot so družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), zavod, društvo ipd. imajo vse svojevrstne dodatne zahteve ali omejitve- od zahteve po ustanovitvenem kapitalu, omejitve pri dejavnostih. Ter tudi, kjer je izbris pri s.p. – ju brezplačen, je pri večino teh pravnih oblik le-ta plačljiv. Kaj potemtakem zahteva izbris s.p. –ja? Izbris s.p. – ja je celo možno urediti na AJPES-u ali katerikoli SPOT točki. Vse kar je potrebno je vsaj 15 dni pred željenim datumom, ko naj bi stekel izbris s.p. – ja, oddati na AJPES obvestilo o izbrisu (lahko preko e-maila). Navodila o tem so na AJPES-ovi spletni strani. Poleg najave za izbris s.p. – ja je potrebno vsaj 5 dni pred tem datumom na AJPES-u ali SPOT točki ali preko spletnega portala podpisati vlogo za izbris in ne pozabite odjave od prispevkov. Ta odjava od prispevkov je za polni s.p. izvedena s pomočjo M-2 obrazca. Za popoldanski s.p. boste potrebovali M-12 obrazec. Kar je potrebno za izbris s.p. – ja iz davčnega vidika je, da v roku 60 dni po izbrisu oddate tudi zaključno bilanco. Izbris s.p. – kdaj mu lahko sledi ponovno odprtje s.p.? Ko je izbris s.p. – ja izveden, lahko temu sledi tudi ponovno odprtje. Ni nobenega posebnega roka ali časa mirovanja pred ponovno registracijo samostojne dejavnosti (s.p.). V kolikor je šlo za prvo odprtje s.p. – ja, pazite na olajšave pri prispevkih Če se pri odprtju s.p. – ja koristili olajšavo pri prispevkih ob prvem vpisu,...