Davčno potrjevanje računov – pogosta vprašanja in odgovori

Novosti glede davčnega potrjevanja računov v letu 2018 ter posebnosti pri izdajanju računov za plačila rezervacij preko spletnih portalov. Vprašanje 311: Kakšne so spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki veljajo od 1. 1. 2018 dalje ? (1. 1. 2018) Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov po izteku prehodnega obdobja (31. december 2017) in s tem odprava obveznosti dokazovanja nezmožnosti dostopa do spleta za zavezanca. Zavezanec se lahko prostovoljno odloči ali bo za izdajanje računov v poslovnem prostoru uporabljal elektronsko napravo ali vezano knjigo računov. Podaljšuje se rok za sporočanje podatkov o izdanih računih iz vezane knjige. Zavezanec mora davčnemu organu poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan. Rok, v katerem lahko imetniki računov (kupci) prek spletnega programa ali mobilne aplikacije preverijo, ali so bili podatki o izdanih računih sporočeni davčnemu organu, se je podaljšal s 30 na 60 dni od dneva izdaje računa. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (novela ZDavPR-A) je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 69/17 dne 8. 12. 2017, in je začel veljati dne 1. 1. 2018. Vprašanje 312: Ali se od 1. 1. 2018 dalje še lahko uporablja vezana knjiga računov za izdajanje računov? (1. 1. 2018) Da. Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov. Zavezanec se lahko prostovoljno odloči ali bo za izdajanje računov v poslovnem prostoru uporabljal elektronsko napravo ali vezano knjigo računov, pri čemer...

Varovanje podatkov pri videonadzoru

Dandanes nas kamere spremljajo na vsakem koraku, videonadzor pa je prodrl tudi v zasebna življenja posameznikov. Tehnologija videonadzora postaja vedno bolj dovršena, zato se zabeleži vedno več informacij o posameznikih. Kako je urejen videonadzor v Sloveniji? Osebe javnega in zasebnega prava morajo o izvajanju videonadzora podati obvestilo. To pa ni edina zahteva za zakonit videonadzor. Pri tem je potrebno upoštevati tudi zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Videonadzor z vidika varstva osebnih podatkov je v Sloveniji urejen v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). 74. člen omenjenega zakona vsebuje pravilo, da mora tisti, ki želi uvesti videonadzor, razen če ni samo za domačo uporabo, o tem objaviti obvestilo. Predmetno obvestilo mora biti vidno in razločno ter mora vsebovati naslednje informacije: obvestilo, da se izvaja videonadzor, naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja, telefonsko številko za pridobitev informacije o tem, kje in koliko časa se shranjujejo podatki iz videonadzornega sistema. V skladu z zakonodajo mora tista pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor zagotoviti, da je sistem zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. Skladno z določbami 24. in 25. člena ZVOP-1 mora ta pravna ali fizična oseba v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1. Prav tako mora v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema. Poleg videonadzora in obveščanja mora biti urejen tudi zanesljiv sistem sledljivosti, ki mora vsebovati naslednje podatke: kraj in datum, kdaj je bil posnetek narejen, kdo je do...

Kakšna naj bo vsebina splošnih pogojev poslovanja?

Splošni pogodbeni pogoji (SPP) so tipska pogodba, ki se sklepa v obsežnih količinah in ostaja ves čas enaka. Gre za pogodbe, ki so najpogostejše v razmerjih med poslovnimi subjekti in potrošniki. SPP-ji so ponavadi dodatek k pogodbi, v katerem so določeni vsi pogoji poslovanja te stranke. Ni treba, da so del glavne pogodbe, saj se lahko v glavni pogodbi vključi le določba, da se pri tem upoštevajo SPP-ji ene izmed strank. Pri tem je treba razlikovati med SPP-ji in formularnimi pogodbami. Slednje so vnaprej pripravljene pogodbe, ki jih dopolnimo le z manjkajočimi elementi. SPP-ji pa se praviloma ne spreminjajo, le priključijo glavni pogodbi, v kateri so navedeni vsi specifični podatki, predvsem to, kdo sta stranki, predmet in cena. SPP-ji so pomemni za optimalen potek poslovanja. Podjetju olajšajo sklepanje pogodbe, sploh tedaj, kadar je narava poslovanja takšna, da podjetje sklene na stotine ali tisoče pogodb dnevno. SPP-ji se najpogosteje uporabljajo v storitvenem sektorju, kjer podjetja poslujejo s številnimi potrošniki. Najpogostejše panoge so bančništvo, zavarovalništvo in internetna prodaja. Ker so ti potrošniki pogosto neuki prava in le izjemoma preberejo SPP-je, jih dodatno varuje Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) in evropska Direktiva o nepoštenih pogodbenih pogojih. Pri poslovanju z SPP-ji veljajo nekatera temeljna pravila: Prvo je temeljno načelo, ki mu rečemo contra proferentem pravilo. To pravilo pravi, da se v primeru nejasnosti SPP-ji razlagajo v škodo tistega, ki jih je pripravil. Iz tega sledi, da je v primeru spora o vsebini pogodbe, zapisane v SPP-jih, potrošnik v boljšem položaju, saj je tista stranka, ki ni imela možnosti prilagajanja in ni poznala vseh morebitnih pasti pogodbe. Drugo pravilo je, da imajo posebni pogoji,...

Reforma osebnih podatkov

Reforma varstva podatkov je zakonodajni sveženj, katerega vzrok tiči v nenehnih spremembah tehnologije, digitalnem gospodarstvu, krepitvi boja proti terorizmu – na splošno povečani potrebi po varstvu osebnih podatkov. Digitalno gospodarstvo je potrebno spodbujati in omogočiti prost pretok osebnih podatkov znotraj Unije, po drugi strani pa je potrebno zagotoviti visoko stopnjo varnosti za omenjene podatke. V roku dveh let bo nadomestila slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov. Evropska uredba, ki je ključni premik v smeri reforme varstva osebnih podatkov, je začela veljati 25.5.2016. Določbe se bodo morale uporabljati v vseh državah članicah EU, prav tako pa bo v dveh letih potrebno določbe prenesti v nacionalno zakonodajo. Na nacionalni ravni morajo države članice ustanoviti neodvisen nadzorni organ. Na evropski ravni se ustanovi Evropski odbor za varstvo podatkov. Predlagane spremembe V uredbi so navedene pravice posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, torej obdelujejo. Pravila so konkretnejša za upravljavce baz osebnih podatkov in obdelovalce. Posameznikove pravice pri tem zajemajo več nadzora nad osebnimi podatki: posameznik mora jasno privoliti v obdelavo osebnih podatkov, lažji dostop posameznika do svojih osebnih podatkov, pravica do popravka, izbrisa oziroma „pozabe“ osebnih podatkov, pravica do ugovora obdelavi osebnih podatkov v povezavi z javnim interesom, tudi za namene „profiliranja“, pravica do prenosljivosti podatkov od enega ponudnika storitev do drugega (na primer družbena omrežja), če želi oseba, mlajša od 16 let, uporabljati spletne storitve, mora ponudnik spletnih storitev preveriti, ali so starši v to privolili – države članice lahko to starostno mejo znižajo na minimalno 13 let, boljše obveščanje o tem, kaj se zgodi z osebnimi podatki, potem ko jih posameznik posreduje (politika varstva podatkov v jasnem in enostavnem jeziku), skupni zaščitni ukrepi...

Ugovor zoper izračun dohodnine 15 dni po njegovi vročitvi

V primeru, da zavezanec za dohodnino ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, ima čas 15 dni, da od vročitve informativnega izračuna vloži ugovor zoper izračun dohodnine. Ugovor zoper izračun dohodnine s posebnim obrazcem Zavezanec ugovor zoper izračun dohodnine vloži tako, da na obrazcu za Ugovor obkroži številko pred ugovornim razlogom in v skladu s tem izpolni ustrezne rubrike.  Podrobna navodila za vložitev ugovora so na voljo tukaj. Na Finančni upravi RS pojasnjujejo, da v primeru, da zavezanec za dohodnino umre med tekom roka za ugovor zoper izračun dohodnine, lahko slednjega vložijo njegovi pravni nasledniki. To velja le v primeru, da zavezane za dohodnino ugovora še ni vložil. Rok za vložitev začne v tem primeru teči znova in sicer lahko pravni naslednik vloži ugovor v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Letos bo Furs prvi sveženj dohodninskih izračunov na pošto oddal konec marca, drugega pa konec maja. Zavezanec v primeru vložitve ugovora ne prejme vračila V kolikor zavezanec vloži ugovor zoper izračun dohodnine v zakonskem roku, ni dolžan poravnati obveznosti po informativnem izračunu oziroma ne prejme vračila na podlagi informativnega izračuna. Informativni izračun dohodnine se vroča z navadno vročitvijo, zato se šteje, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme informativnega izračuna, pri čemer je datum odpreme naveden na kuverti. Zavezanec za dohodnino pa ima po vročitvi informativnega izračuna dohodnine čas 15 dni, da vloži ugovor. Če je informativnih izračun dohodnine napačen, vložite ugovor zoper izračunu! Ugovor zoper izračun dohodnine zavezanec vloži, če: želi spremeniti in dopolniti podatke o dohodkih, želi spremeniti ali dopolniti podatke o dohodkih, prejetih oziroma doseženih v tujini in uveljavljanja...

Davčne blagajne – enaka obravnava PayPala in Monete

Kljub temu, da je bilo sprva rečeno, da bodo morali pri plačilih z Moneto zavezanci račune davčno potrjevati, so si na Finančni upravi RS premislili. Če vam bodo kupci plačevali z Moneto, ne boste potrebovali davčne blagajne, saj se, kot so zapisali v pojasnilih na Fursu »za namene Zakona o davčnem potrjevanju računov šteje plačilo prek sistema Moneta kot plačilo, opravljeno prek ponudnika plačilne storitve«. To pomeni, da gre za negotovinsko plačilo, za negotovinska plačila pa zakon ne zahteva davčnega potrjevanja računov. Za PayPal davčne blagajne ne boste potrebovali, za druge – morda   O tem, da je PayPal negotovinsko plačilo, saj je PayPal ponudnik spletnih plačilnih storitev, ki izvaja storitve v Sloveniji neposredno. Zdaj pa so iz Fursa sporočili, da se bodo enako obravnavali tudi sorodne ponudniki plačilnih storitev, ki se uporabljajo predvsem pri spletnih prodajah, vendar le v primeru, če bodo imeli status izvajalca plačilnih storitev po Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Gre za ponudnike plačilnih storitev Stripe, Klarna in Sofort banking, SmartPayCard, PayMill, Braintree, Paysafecard in podobnih plačilnih sistemov. Na Fursu pojasnjujejo: »V kolikor izvajalec spletnih plačil glede sprejema plačila računov deluje kot zastopnik, ki v imenu in za račun upnika na podlagi pogodbe sklenjene med izvajalcem spletnih plačil in zavezancem, sprejema plačila kupcev, se šteje plačilo preko spleta kot gotovinsko plačilo.« Zadnjo besedo o tem, pri uporabi katerega ponudnika za spletno plačevanje boste morali uporabljati davčne blagajne in pri katerih ne, pa bo zato imela Banka...