Najpogostejše pomanjkljivosti pri vlogah v postopkih pri zaposlovanju tujcev

Na področju zaposlovanja tujcev s poudarkom na vlogah za izdajo delovnega dovoljenja na podlagi Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pripravil spisek pomanjkljivosti pri tovrstnih vlogah. Te so tudi najpogostejši razlog za zaplete pri obravnavanju primerov, ko gre za zaposlitev tujega državljana. OBVESTILO O PROSTEM DELOVNEM MESTU DELODAJALCA O prostem delovnem mestu delodajalci sporočajo podatke Zavodu na obrazcu PDM-KTD. Ta pa po prejemu sporočila o prostem delovnem mestu opravi »kontrolo trga dela« ter delodajalca obvesti ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne brezposelne osebe, vsekakor brez navedbe osebnih podatkov. Ti najpogosteje v obrazcu PDM-KTD navedejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, ki jih kandidati sploh ne izpolnjujejo oziroma sploh nimajo dokazil (npr. znanje več aktivnih tujih jezikov, večletne delovne izkušnje ali kombinirana delovna mesta). Prav zaradi dopolnjevanja vlog z dokazili se postopki na Zavodu  podaljšujejo. Torej kadar tujec ne izpolnjuje predpisanih pogojev delodajalca, takega tujca ni možno zaposliti. V obrazcu PDM-KTD delodajalci zapisujejo nepopolne kontaktne podatke kot so npr: elektronski naslov, ki ga ne uporabljajo, napačen elektronski naslov, kar zopet povzroča dodatno oviro pri vzpostaviti kontakta med »Agencijo za rad i zapošljavanje (ARZ)« iz BIH ter z delodajalcem. OBVEŠČANJE »AGENCIJE ZA RAD I ZAPOŠLJAVANJE BIH (ARZ) Dokumentacijo na (ARZ) delodajalci pošiljajo preden je končan predhodni postopek na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Torej še preden je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na (ARZ) posredoval dokument »Osnovni podatki o delodajalcu in prostem delovnem mestu«. Na ta način je (ARZ) obremenjena s procesiranjem prejetih dokumentov, za katere ne vedo na katere postopke se nanašajo. Na (ARZ) delodajalci pošiljajo nevereodstojne listine kot so: pogodbe o zaposlitvi...

Potrdilo A1

Potrdilo A1 služi temu, da lahko delavec v tujini dokaže, da je tudi v času dela na območju zunaj svoje države še vedno vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Od 1. januarja 2018 se potrdilo A1 pridobi preko portala e-VEM s pomočjo elektronske vloge. Odda jo lahko samo zakoniti zastopnik podjetja ali pa pooblaščena oseba. Pooblaščena oseba je lahko kdorkoli, ki mu zaupate. Potrdilo A1 izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS je dolžan preveriti, ali delodajalec oziroma vlagatelj izpolnjuje pogoje za izdajo. Podatke pridobi od Agencije RS ta javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave RS (Fursa), Inšpektorata RS za delo, podatke ZZZS in izdanih potrdil A1 v preteklosti. Kako se odda vloga za potrdilo A1? Vlagatelj mora kot prilogo oddati tudi pogodbo o zaposlitvi z napotenim delavcem ter pogodbo z naročnikom, na podlagi katere bo napotil delavca na delo v tujino. Potrebuje tudi ostale osnovne informacije o delavcu, ki je napoten ter o naročniku in kraju izvajanja storitve. Vloga mora obvezno vsebovati: datumu začetka in datumu konca napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve samozaposlene osebe, delih in nalogah, ki jih bo napoteni delavec oziroma samozaposlena oseba opravljala v okviru čezmejnega izvajanja storitev, naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, kraju izvajanja storitve, nazivu oziroma osebnem imenu, sedežu oziroma naslovu vlagatelja ter njegove kontaktne podatke, nazivu oziroma osebnem imenu in naslovu naročnika storitve. Pogoji za potrdilo A1 Delodajalec lahko sicer na čezmejno opravljanje storitev napoti delavca le, če običajno opravlja dejavnost v Sloveniji! To se dokaže, če: je najmanj 2 meseca vpisan v Poslovni register Slovenije; ima (neblokiran) transakcijski račun; ima ustrezno število zaposlenih delavcev glede na...

Spremembe pri izvršbi na plačo

Čeprav se novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) uporablja že vse od aprila letošnjega leta, pa zaradi številnih dilem velja izpostaviti predvsem spremembe, ki se nanašajo na izvajanje določb izvršbe na plačo. V skladu s 100. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se postopek izvršbe uvede na predlog upnika, lahko pa tudi po uradni dolžnosti, vendar le če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 evrov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 evrov. Pri tem se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Še vedno velja, da so iz izvršbe izvzeti vsi prejemki prejeti na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), vse vrste in oblike pomoči po Zakonu o socialnih prejemkih ter druge vrste pomoči, prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju, prejemki, ki se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) uvrščajo med plačila dohodnine oproščene dohodke, denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitve za trg dela in iskanja zaposlitve po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), po novem pa tudi denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Prav tako še vedno velja, da lahko izvršba na denarne prejemke v skladu s 102. členom ZIZ seže do: dveh tretjin prejemkov, ki se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, vendar tako,...

Delo slovenskih davčnih rezidentov v tujini

Slovenski davčni rezidenti pogosto opravljajo delo oziroma izvajajo storitve v tujih državah, zlasti v drugih državah članicah EU, EGP in v Švici. Za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev nato prejmejo plačilo. V tem prispevku se obravnava prejeta plačila slovenskih davčnih rezidentov, ki jih za opravljeno delo oziroma izvedene storitve prejmejo kot fizične osebe. Plačila, ki so prejeta v okviru organiziranega podjetja, v katerem je fizična oseba lastnik (npr. plačila samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam), pa v tem prispevku niso obravnavana. Fizična oseba delo običajno opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi s tujim delodajalcem. Vedno pogostejše so tudi situacije, ko fizična oseba sklene pogodbo o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem, vendar ima kot redno delovno mesto opredeljen kraj / mesto v tujini. Druga pogosta oblika opravljanja dela oziroma izvajanja storitev fizične osebe v tujini pa je na podlagi sklenjenih civilnih pogodb, kot so npr. podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, poslovodne pogodbe … Če fizična oseba opravlja delo oziroma izvaja storitev na podlagi sklenjene delovno pravne pogodbe o zaposlitvi (s tujim delodajalcem ali s slovenskim delodajalcem), se z vidika dohodninske obravnave prejeti dohodki za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev štejejo za dohodek iz zaposlitve, ožje gledano pa za dohodek iz delovnega razmerja. Če pa govorimo o primerih, ko ima fizična oseba za izvedbo dela oziroma storitve sklenjeno civilno pogodbo, pa prejeta plačila za namen dohodninske obravnave uvrstimo med o dohodke iz zaposlitve, ožje gledano pa med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. V primeru sklenjenih civilnih pogodb imamo drugačno dohodninsko obravnavo le v primerih sklenitve pogodbe o poslovodenju oziroma v določenih primerih tudi če se sklene pogodba o prokuri. Za pravilno dohodninsko obravnavo prejetih...

Delo slovenskih davčnih rezidentov v tujini

Slovenski davčni rezidenti pogosto opravljajo delo oziroma izvajajo storitve v tujih državah, zlasti v drugih državah članicah EU, EGP in v Švici. Za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev nato prejmejo plačilo. V tem prispevku bomo obravnavali prejeta plačila slovenskih davčnih rezidentov, ki jih za opravljeno delo oziroma izvedene storitve prejmejo kot fizične osebe. Plačila, ki so prejeta v okviru organiziranega podjetja, v katerem je fizična oseba lastnik (npr. plačila samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam), pa v tem prispevku niso obravnavana. Fizična oseba delo običajno opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi s tujim delodajalcem. Vedno pogostejše so tudi situacije, ko fizična oseba sklene pogodbo o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem, vendar ima kot redno delovno mesto opredeljen kraj / mesto v tujini. Druga pogosta oblika opravljanja dela oziroma izvajanja storitev fizične osebe v tujini pa je na podlagi sklenjenih civilnih pogodb, kot so npr. podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, poslovodne pogodbe … Če fizična oseba opravlja delo oziroma izvaja storitev na podlagi sklenjene delovno pravne pogodbe o zaposlitvi (s tujim delodajalcem ali s slovenskim delodajalcem), se z vidika dohodninske obravnave prejeti dohodki za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev štejejo za dohodek iz zaposlitve, ožje gledano pa za dohodek iz delovnega razmerja. Če pa govorimo o primerih, ko ima fizična oseba za izvedbo dela oziroma storitve sklenjeno civilno pogodbo, pa prejeta plačila za namen dohodninske obravnave uvrstimo med o dohodke iz zaposlitve, ožje gledano pa med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. V primeru sklenjenih civilnih pogodb imamo drugačno dohodninsko obravnavo le v primerih sklenitve pogodbe o poslovodenju oziroma v določenih primerih tudi če se sklene pogodba o prokuri. Več o tej izjemi bo...

Sorodstvena pomoč ali kratkotrajno delo in delo na črno

Podjetniku pri delu lahko brezplačno priskočijo na pomoč tudi družinski člani, in sicer ne glede na to, ali so v delovnem razmerju ali ne. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) iz tega naslova izvzema nekatere oblike dela, kot so sosedska, sorodstvena pomoč, humanitarno, kratkotrajno in nujno delo ter osebno dopolnilno delo (ODD). Pomoč in delo družinskih članov ureja že omenjeni Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki v praksi upošteva dve obliki brezplačne delovne pomoči ožjih družinskih članov. Prva oblika dela je sorodstvena pomoč, druga pa kratkotrajno delo. Sorodstvena pomoč V skladu z 9. členom ZPDZC-1 se za sorodstveno pomoč šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti oziroma partnerja v registrirani istospolni skupnosti. Sorodstvena pomoč je tudi v primeru, ko oseba pomaga pri delu sorodnikom v ravni ali stranski vrsti do tretjega kolena. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, so sorodniki: V ravni črti: starši – otrok (1. koleno), stari starši – vnuk (2. koleno), prastari starši – pravnuk (3. koleno). V stranski črti: bratje, sestre (2. koleno), teta/stric-nečak/nečakinja (3. koleno). Pri sorodstveni pomoči je bistveno, da gre za brezplačno opravljanje del in storitev. Ter da jih posameznik dejansko opravlja za osebo, ki sodi v krog oseb, ki so navedene v zakonu. Pri tem je potrebno opozoriti, da je kratkotrajno delo potrebno ločiti od sorodstvene pomoči. Sorodstvena pomoč namreč pride v poštev samo med fizičnimi osebami, ne pa kot pomoč gospodarskemu subjektu. Kratkotrajno delo ZPDZC-1 v 17. členu določa kratkotrajno delo kot izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno...