Kakšne obveznosti ima nerezident, ki pridobiva obdavčljive dohodke v Sloveniji?

Kadar fizična oseba, ki v Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, mora finančnemu uradu pred prvim prejemom obdavčljivega dohodka, predložiti prijavo za vpis fizične osebe v davčni register. Kadar fizična oseba, ki v Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, ali je lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, mora finančnemu uradu pred prvim prejemom obdavčljivega dohodka oziroma pred prvo pridobitvijo lastništva obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, predložiti prijavo za vpis fizične osebe v davčni register (obrazec DR-02). Davčna obveznost posameznika je odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine samo od dohodkov z virom v Sloveniji. Primeroma so to dohodki iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala) in dohodki iz oddajanja premoženja v najem (najemnine) ali iz prenosa premoženjske pravice (licenčnine). Če posameznik prebiva v Sloveniji krajši čas (manj kot šest mesecev), se praviloma ves čas bivanja šteje za nerezidenta Slovenije in hkrati ostane rezident države, kjer je predhodno delal ali živel. V primeru, da prebiva v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu, pa že izpolnjuje pogoj za rezidenta Slovenije. Pogoje za status rezidenta Slovenije lahko izpolni tudi že pred potekom obdobja šestih mesecev prisotnosti v Sloveniji, če v Sloveniji vzpostavi pomembnejše rezidenčne vezi (npr. običajno bivališče ali center življenjskih interesov). V tem primeru si je treba urediti rezidentski status pri davčnem organu z vložitvijo vloge za ureditev rezidentstva, ki je lahko podana tudi v obliki izpolnjenega Vprašalnika: ugotovitev rezidentskega statusa – prihod v Republiko Slovenijo....

Obvezna socialna zavarovanja davčnih rezidentov RS, ki na Hrvaškem oddajajo nepremičnine v najem za turistične namene

Opravljanje dela ali dejavnosti v več državah članicah EU – določitev zakonodaje za zavarovanje po Uredbah EU V Naslovu II Uredbe (ES) št. 883/2004 (osnovna uredba) je določeno pravilo, da se oseba, ki opravlja delo ali dejavnost v dveh ali več državah članicah EU hkrati, vključi v obvezna socialna zavarovanja samo v eni državi članici EU (t.i. »sočasne zaposlitve«). Določena so koordinacijska pravila, po katerih se določi zakonodaja države članice EU, ki se za to osebo uporablja, kar pomeni, da morajo vsi zavezanci vložiti prijave v obvezna socialna zavarovanja in plačevati prispevke od vseh prejemkov iz dela ali dejavnosti le v tisti državi, katere zakonodaja se po omenjenih pravilih uporablja. V Uredbi (ES) 987/2009 (izvedbena uredba) so določena izvedbena pravila in postopki za izvedbo pravil iz osnovne uredbe. Navedeni uredbi veljata in se neposredno uporabljata od 1. maja 2010 dalje, z usmeritvami za enotno uporabo določb zakonodaje Republike Slovenije (Usmeritve) pa je pojasnjena povezava med določbami uredb in zakonodajo Republike Slovenije (RS). Zavarovanje po uredbah se že sedaj izvaja, vendar v obsegu, ki je urejen v slovenski zakonodaji. Osebe, ki so zaposlene v drugi državi članici EU in je zanje določena uporaba zakonodaje RS, se na podlagi zaposlitve, sklenjene v drugi državi članici EU, zavarujejo s polnim delovnim časom oziroma do polnega delovnega časa z začasno uporabo zavarovalne podlage 008. Zavezanec za prijavo zavarovanja in plačilo prispevkov je sam zavarovanec in je tako tudi vpisan v obrazce M-1, M-3 in M-3. Za zavarovanje na podlagi zaposlitev in samozaposlitev so z novo sprejetimi Usmeritvami določene šifre zavarovalnih podlag 113, 114, 115, 119 in 120, ki pa še niso uvedene v informacijske sisteme nosilcev zavarovanja in...

Zagotavljanje delavcev drugemu podjetju

Zaradi pomanjkanja delovne sile se delodajalci v zadnjem času zelo pogostokrat zatekajo k drugim uporabnikom, ki zagotavljajo ustrezno delovno silo, kot so agencije in podobna podjetja s tovrstno dejavnostjo. V primeru, da podjetje ni pridobilo ustreznega dovoljenja in ni vpisano v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje omenjene dejavnosti, nima pravne podlage za to delo. Pravna podlaga za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku je urejena v Zakonu o urejanju trga dela v določbah (163. do 179. a člena), Zakonu o delovnih razmerjih (59. do 63. člen) ter Direktivi 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela. Omenjeno vsebino pa ureja tudi Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (Uradni list RS, št. 15/14 s spremembami). Tako pravna kot fizična oseba, ki želi opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, mora predložiti Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vlogo z ustrezno zahtevano predpisano dokumentacijo. Ta mora dokazovati ustreznost vseh pogojev za vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. V primeru, da tuje pravne in fizične osebe želijo opravljati zgoraj omenjeno dejavnost morajo prav tako vložiti vlogo z ustreznimi dokazili za vpis v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Delodajalec, ki je pridobil dovoljenje in je vpisan v register ali evidenco, lahko opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku na območju Republike Slovenije, in sicer za: – državljane Republike Slovenije, – državljane držav članic EU, – državljane držav EGP in Švicarske konfederacije ter za – tujce z državljanstvom držav, ki niso članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije. Ti morajo imeti...

Najpogostejše pomanjkljivosti pri vlogah v postopkih pri zaposlovanju tujcev

Na področju zaposlovanja tujcev s poudarkom na vlogah za izdajo delovnega dovoljenja na podlagi Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pripravil spisek pomanjkljivosti pri tovrstnih vlogah. Te so tudi najpogostejši razlog za zaplete pri obravnavanju primerov, ko gre za zaposlitev tujega državljana. OBVESTILO O PROSTEM DELOVNEM MESTU DELODAJALCA O prostem delovnem mestu delodajalci sporočajo podatke Zavodu na obrazcu PDM-KTD. Ta pa po prejemu sporočila o prostem delovnem mestu opravi »kontrolo trga dela« ter delodajalca obvesti ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne brezposelne osebe, vsekakor brez navedbe osebnih podatkov. Ti najpogosteje v obrazcu PDM-KTD navedejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, ki jih kandidati sploh ne izpolnjujejo oziroma sploh nimajo dokazil (npr. znanje več aktivnih tujih jezikov, večletne delovne izkušnje ali kombinirana delovna mesta). Prav zaradi dopolnjevanja vlog z dokazili se postopki na Zavodu  podaljšujejo. Torej kadar tujec ne izpolnjuje predpisanih pogojev delodajalca, takega tujca ni možno zaposliti. V obrazcu PDM-KTD delodajalci zapisujejo nepopolne kontaktne podatke kot so npr: elektronski naslov, ki ga ne uporabljajo, napačen elektronski naslov, kar zopet povzroča dodatno oviro pri vzpostaviti kontakta med »Agencijo za rad i zapošljavanje (ARZ)« iz BIH ter z delodajalcem. OBVEŠČANJE »AGENCIJE ZA RAD I ZAPOŠLJAVANJE BIH (ARZ) Dokumentacijo na (ARZ) delodajalci pošiljajo preden je končan predhodni postopek na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Torej še preden je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na (ARZ) posredoval dokument »Osnovni podatki o delodajalcu in prostem delovnem mestu«. Na ta način je (ARZ) obremenjena s procesiranjem prejetih dokumentov, za katere ne vedo na katere postopke se nanašajo. Na (ARZ) delodajalci pošiljajo nevereodstojne listine kot so: pogodbe o zaposlitvi...

Potrdilo A1

Potrdilo A1 služi temu, da lahko delavec v tujini dokaže, da je tudi v času dela na območju zunaj svoje države še vedno vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Od 1. januarja 2018 se potrdilo A1 pridobi preko portala e-VEM s pomočjo elektronske vloge. Odda jo lahko samo zakoniti zastopnik podjetja ali pa pooblaščena oseba. Pooblaščena oseba je lahko kdorkoli, ki mu zaupate. Potrdilo A1 izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS je dolžan preveriti, ali delodajalec oziroma vlagatelj izpolnjuje pogoje za izdajo. Podatke pridobi od Agencije RS ta javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave RS (Fursa), Inšpektorata RS za delo, podatke ZZZS in izdanih potrdil A1 v preteklosti. Kako se odda vloga za potrdilo A1? Vlagatelj mora kot prilogo oddati tudi pogodbo o zaposlitvi z napotenim delavcem ter pogodbo z naročnikom, na podlagi katere bo napotil delavca na delo v tujino. Potrebuje tudi ostale osnovne informacije o delavcu, ki je napoten ter o naročniku in kraju izvajanja storitve. Vloga mora obvezno vsebovati: datumu začetka in datumu konca napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve samozaposlene osebe, delih in nalogah, ki jih bo napoteni delavec oziroma samozaposlena oseba opravljala v okviru čezmejnega izvajanja storitev, naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, kraju izvajanja storitve, nazivu oziroma osebnem imenu, sedežu oziroma naslovu vlagatelja ter njegove kontaktne podatke, nazivu oziroma osebnem imenu in naslovu naročnika storitve. Pogoji za potrdilo A1 Delodajalec lahko sicer na čezmejno opravljanje storitev napoti delavca le, če običajno opravlja dejavnost v Sloveniji! To se dokaže, če: je najmanj 2 meseca vpisan v Poslovni register Slovenije; ima (neblokiran) transakcijski račun; ima ustrezno število zaposlenih delavcev glede na...

Spremembe pri izvršbi na plačo

Čeprav se novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) uporablja že vse od aprila letošnjega leta, pa zaradi številnih dilem velja izpostaviti predvsem spremembe, ki se nanašajo na izvajanje določb izvršbe na plačo. V skladu s 100. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se postopek izvršbe uvede na predlog upnika, lahko pa tudi po uradni dolžnosti, vendar le če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 evrov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 evrov. Pri tem se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Še vedno velja, da so iz izvršbe izvzeti vsi prejemki prejeti na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), vse vrste in oblike pomoči po Zakonu o socialnih prejemkih ter druge vrste pomoči, prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju, prejemki, ki se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) uvrščajo med plačila dohodnine oproščene dohodke, denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitve za trg dela in iskanja zaposlitve po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), po novem pa tudi denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Prav tako še vedno velja, da lahko izvršba na denarne prejemke v skladu s 102. členom ZIZ seže do: dveh tretjin prejemkov, ki se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, vendar tako,...