Obvezen vpis elektronskega naslova gospodarskih družb

Na podlagi zadnje spremembe Zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-1K, objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/2021, dne 9. 2. 2021) morajo družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski naslov družbe, ki se vpiše v Poslovni register Slovenije. Obstoječe družbe pa morajo elektronski naslov v register vpisati v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 24. 2. 2022. Družba lahko predloži podatek o elektronskem naslovu za vpis na naslednji način: vloži Predlog za vpis spremembe samo v PRS na točki SPOT, izpolnjen in ročno ali elektronsko podpisan obrazec Predlog za vpis spremembe v PRS (objavljen je tukaj), po pošti ali elektronski pošti pošlje ali osebno dostavi na izpostavo AJPES, na izpostavo AJPES dostavi ali pošlje vlogo (lahko v obliki dopisa, izpolnitev obrazca namreč ni obvezna), ki mora biti elektronsko ali ročno podpisana, hkrati z vložitvijo predloga za vpis spremembe v sodni register, če hkrati spreminja tudi druge podatke o družbi, ki ga vloži na točki SPOT ali pri notarju. Družbe, ki že imajo vpisan elektronski naslov, naj preverijo, ali je le-ta ustrezen in ga po potrebi spremenijo na enega izmed zgoraj opisanih načinov. Družbe, ki imajo vpisan elektronski naslov in so označile, da ne želijo njegove javne objave, morajo sporočiti, da dovolijo javno objavo vpisanega elektronskega naslova oziroma morajo predložiti drug elektronski naslov za vpis. Elektronski naslov družbe je javen podatek in bo javno objavljen na spletni strani AJPES ePRS, prav tako bo dostopen vsem uporabnikom podatkov Poslovnega registra Slovenije. Za nespoštovanje določbe o vpisu elektronskega naslova v register je predpisana globa, ki je določena v 685. členu Zakona o gospodarskih...

Sprememba Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K)

Z dnem 24. 2. 2021 začnejo veljati spremenjene določbe ZGD-1, razen tistih za katere je določeno 6 oziroma 12 mesečno prehodno obdobje. V postopkih registracije samostojnih podjetnikov začnejo veljati naslednje spremembe: – kot omejitev registracije je dodano novo kaznivo dejanje »zoper človekovo zdravje ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja«, – omejitve iz 1. do 4. točke prvega odstavka 10a. člena (kazniva dejanja, neizpolnjene davčne obveznosti za osebo in družbe, v katerih ima delež višji od 25%, prekrški v zvezi s plačilom za delo in zaposlovanjem na črno) se preverjajo tudi za tujce. To pomeni, da mora tujec k prijavi za vpis s.p. v PRS predložiti dokazila iz svoje države, da te omejitve ne obstajajo. Potrdila, izpisi oziroma druga dokazila morajo biti prevedena v slovenski jezik, – dolžnost objave obvestila o nameri prenehanja opravljanja dejavnosti ne velja več, tako samostojnim podjetnikom teh obvestil ni potrebno več predlagati, niti kadar gre za izbris iz PRS, niti kadar gre za prenos s.p. na drugo osebo. Vir:...

Najpogostejša vprašanja glede sprejetega Odloka o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev

Vlada Republike Slovenije je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 izdala odlok, s katerim začasno prepoveduje ponudbo ter prodajo blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije. Prepoved odloka bo veljala do njegovega preklica, za njegovo lažje razumevanje pa smo pripravili nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov. ZA PODJETJA Ali so prepovedane vse storitve ali samo te, ki so primeroma navedene v Odloku? Prepovedana je ponudba in prodaja vseh storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, določenih v prvem odstavku drugega člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Vlada je sprejela odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Če pravilno razumemo se začasno prepove vse, razen navedenih izjem. Kaj se uvršča med prepovedano, pa je navedeno samo kot primer. Torej se prepove tudi poslovanje npr. zlatarn, optikov, trgovin z oblekami … Skladno z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, ki jih določa 2. člen odloka, to so: prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lekarne, prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, banke, pošta, dostavne službe, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij ter druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja. Ali je pri prodaji na daljavo mogoč osebni prevzem oziroma ali je dovoljen način poslovanja “take away” in “drive in”? V skladu z namenom Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, da se omeji...

Hranjenje poslovne dokumentacije

Hramba knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil Vsak davčni zavezanec je dolžan hraniti poslovno in računovodske listine, ki nastanejo med poslovanjem. Dokumentacija je lahko različna in jo je treba tudi pravilno označiti. Na eni strani nastaja dokumentacija, ki je povezana z znanjem podjetja ter njegovim udejstvovanjem na trgu. Sem spadajo različni zapisi, ideje, pravilniki in druga dokumentacija. Kako bodo v podjetju shranjevali to dokumentacijo, določijo z internim aktom, kjer zapišejo, na kakšnem nosilcu dokumente shranjujejo, ali se originali zavržejo ali ohranjajo, in kakšen je rok shranjevanja. Na drugi strani nastaja dokumentacija, ki je povezana s (finančnim) poslovanjem. Shranjevanje te dokumentacije predpisuje kar nekaj zakonov. Kdo je dolžan shranjevati dokumentacijo? Shranjevanje in arhiviranje poslovne dokumentacije je obvezno za vsakega davčnega zavezanca. V Zakonu na dodano vrednost je opredeljeno, da je »davčni zavezanec« vsaka oseba, ki deluje neodvisno in samostojno, in opravlja kjer koli katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne. Torej davčni zavezanci so vsi, ki so identificirani za namene DDV in tudi tisti, ki to niso – te zakon imenuje tudi mali davčni zavezanci. Vsako podjetje mora hraniti svojo dokumentacijo Vsako podjetje v času svojega poslovanja ustvari zajeten kup listin in dokumentov, ki jih je treba hraniti različno dolgo. Katero dokumentacijo je treba shranjevati in koliko časa, predpisujejo naslednji zakoni: Zakon o davku na dodano vrednost ZDDV-1; Pravilnik o izvajanju zakona na dodano vrednost; Zakon o davčnem postopku; Zakon o gospodarskih družbah; Slovenski računovodski standardi; Zakon o računovodstvu. Poslovno in računovodsko dokumentacijo med letom navadno shranjuje računovodski servis, ki jo konec obračunskega obdobja vrne podjetniku. Zato je pomembno, da vsak podjetnik ve...

Novosti na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov

18. 12. 2019 je Državni zbor RS sprejel novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Z novelo zakona želimo izboljšati socialno ekonomski položaj nezaposlenih mamic in študentskih družin, maksimirati otrokove koristi in izboljšati položaj družin z otroki, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Novela zakona bo pričela veljati dne 1. 1. 2020. Nekatere spremembe in dopolnitve bodo pričele veljati takoj, pri nekaterih pa je določen zamik uporabe. Očetom se ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živo rojenih otrok očetovski dopust podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega nadaljnjega otroka. Enako velja ob posvojitvi različno starih otrok do konca prvega razreda osnovne šole. Do 30 dni starševskega dopusta bodo upravičeni tudi rejniki, kadar je v rejniško družino nameščen otrok, ki še ni zaključil prvega razreda osnovne šole. Zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z Direktivo 2011/98/EU bodo pravice do družinskih prejemkov vezane na stalno ali začasno prebivališče enega od staršev in/ali otroka in ne več zgolj na stalno prebivališče. S predlagano novelo bosta do delnega plačila za izgubljeni dohodek upravičena tudi oba starša hkrati, kadar oba delata krajši delovni čas od polnega. Pomoč ob rojstvu otroka se dvigne na 350 EUR (po sedanji  ureditvi je višina 286,72 EUR) za otroke, rojene 1. januarja 2021 ali pozneje. Starševski dodatek in najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se dvigne na osnovni znesek minimalnega dohodka (402,18 EUR) za otroke rojene 1. januarja 2021 ali pozneje. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo ter nadomestilo v času odmora za dojenje se ne usklajujejo. Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno, in sicer v višini sorazmernega...

Minimalna plača od 1. januarja 2020

Višina minimalne plače v letu 2020 NETO PLAČA Zakon o minimalni plači določa od 1. januarja 2020 višino minimalne plače 700 evrov neto, poleg tega bodo na isti datum (1. 1. 2020) iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela). Z novelo se bo za izračun minimalne plače od 01.01.2021 uporabljala formula, in sicer, da mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Z amandmajem pa je bila sprejeta tudi zgornja meja minimalne plače, in sicer ta ne sem biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. BRUTO PLAČA Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) določa pravico do minimalne plače, njeno višino (v bruto znesku) ter način njenega določanja in objave. Minimalna bruto plača znaša: – za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: 940,58 evrov...