Odgovornost v zvezi s storitvijo prekrška pri poslovanju podjetja

Prekrške v zvezi s poslovanjem določajo nekateri področni zakoni in predpisi, krovni zakon, ki ureja postopkovna pravila v zvezi s prekrški pa je Zakon o prekrških. Zakon o prekrški v zvezi z odgovornostjo iz poslovanja določa, da so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter odgovorne osebe teh subjektov odgovorne za prekršek v skladu Zakonom o prekrških, če je v predpisu o prekršku tako določeno. Kdaj za prekršek odgovarja pravna oseba? Pravna oseba odgovarja za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Če pa storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil. Odgovornost pravne osebe je omejena, in sicer pravna oseba ne odgovarja za prekršek, če dokaže, da je bil prekršek storjen: z namenom škodovanja tej pravni osebi, ali z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. Samostojni podjetnik na enak način kot pravna oseba odgovarja za prekršek, ki ga pri opravljanju njegove dejavnosti storilec stori v njegovem imenu ali za njegov račun ali v njegovo korist ali z njegovimi sredstvi oziroma je njegova odgovornost pod določenimi pogoji omejena. Slednje pa ne velja, kadar samostojni podjetnik stori prekršek sam. Kdaj za prekršek odgovarja odgovorna oseba v podjetju? Najprej je potrebno definirati pojem...

Novi Zakon o poslovni skrivnosti

Poslovna skrivnost je le tisti podatek, pri katerem so vse tri zahteve (da je skrivnost ki – v smislu, da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent – ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, da ima tržno vrednost in da je v danih okoliščinah oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, razumno ukrepala z namenom da jo ohrani kot skrivnost) kumulativno izpolnjene. V slovenski zakonodaji je temeljna opredelitev poslovne skrivnosti podana v 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), medtem ko je varstvo poslovne skrivnosti urejeno v 40. členu ZGD-1 ter tudi v drugih področnih zakonih, katerim je skupen enak namen varstva poslovne skrivnosti, t. j. varstvo konkurenčnih prednosti podjetja. Zakon o gospodarskih družbah Iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 izhaja, da zakon govori o podatku kot generičnem pojmu za vsebino, ki je v vednosti in znanju fizične osebe. Gospodarska družba pa lahko sama, na podlagi subjektivnih okoliščin določi, kateri njeni podatki se obravnavajo kot poslovna skrivnost, s čimer se Republika Slovenija uvršča med države, katerih zakonodaja precej subjektivno določa vrsto informacij, ki se štejejo za poslovno skrivnost. Poleg »podatka« prvi odstavek 39. člena ZGD-1 omenja še drugo konstitutivno vsebino pojma poslovne skrivnosti in sicer, da so s sklepom o opredelitvi posameznega podatka kot poslovne skrivnosti družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost, seznanjeni. Ker je s poslovno skrivnostjo seznanjen le določen, manjši krog...

Zlorabe pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb

FURS na podlagi analiz podatkov, ki jih obdeluje v okviru svojih pooblastil, na področju odsvojitve poslovnih deležev zaznava visoko tveganje, zato ga že dalj časa poglobljeno spremlja. Analiza namreč kaže na uporabo skrbno oblikovanih in svetovanih davčnih shem, ki naj bi zavezancem za davek omogočale, da si z zlorabo predpisov izplačajo ustvarjene poslovne dobičke na davčno ugodnejši način. Zaznana davčna shema je oblikovana na način, da družbeniki sklenejo posel prodaje poslovnih deležev ali njihovih delov lastni družbi in si tako neobdavčeno izplačajo v podjetju ustvarjene poslovne dobičke preko transakcij, ki so pravno formalno izpeljane v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Vendar pa je bilo v številnih opravljenih nadzorih odkupa lastnih poslovnih deležev ugotovljeno, da gre v večini primerov za transakcije, ki nimajo ekonomske vsebine in katerih edini namen je doseganje neupravičene davčne ugodnosti. Četrti odstavek 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) namreč določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, v drugem odstavku 5. člena ZDavP-2 je določeno, da se predmet obdavčitve in okoliščine in dejstva, ki so bistveni za obdavčenje vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Navedeno pomeni, da transakcije odkupov lastnih poslovnih deležev, ki nimajo ekonomske vsebine, predstavljajo prikrito izplačilo dobička, ki je obdavčeno v skladu z določbami Zakona o dohodnini (ZDoh-2), kot dividendam podobni dohodek. Primeri odkupa lastnega poslovnega deleža so različni, v nadaljevanju pa navajamo najbolj klasičen primer. Družbenik svoj poslovni delež razdeli na več delov in proda en del svoji družbi – pridobiteljici lastnega poslovnega deleža. Posel prodaje in razlogi za njeno izvedbo nimajo ekonomske vsebine in ne izkazujejo okoliščin, ki praviloma privedejo do poslovno upravičenih razlogov za sklenitev posla, ampak...

FURS-ova brezplačna aplikacije Mini blagajna

Od 2. januarja 2016 je zahtevana uporaba davčne blagajne ob gotovinskem plačilu blaga ali storitve – torej v primeru plačila z bankovci, kovanci, plačilno kartico ali s čekom. Tako mora zavezanec v tem primeru izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa, in ga izročiti kupcu blaga oz. naročniku storitve. Kako mora biti sestavljen račun, določa 82. člen Zakona o davku na dodano vrednost). Davčni zavezanec, ki izda račun, mora na njem navesti: zaporedno številko podatke izdajatelja iz ustreznega registra (poslovnega/sodnega). kraj izdaje, datum izdaje, datum opravljene storitve/datum dobave blaga, datum plačila, opredelitev zaračunane storitve, znesek brez DDV, stopnja DDV, znesek DDV (če je izdajatelj zavezanec za DDV) in znesek za plačilo podpis ali žig Žig ni obvezen, saj lahko zavezanec posluje brez žiga. Davčni zavezanec mora biti pozoren predvsem pri opredelitvi zaračunane storitve. Bistveno je, da je nedvoumno razvidno, zakaj je določen znesek zaračunal. Ali pa to lahko uredite preko aplikacije »mini blagajna« ali katere druge oblike davčne blagajne pri katerem od ponudnikov. Mini blagajna predstavlja brezplačno in ekonomično rešitev za podjetnike. Mini blagajna in hkrati vezana knjiga računov V primeru manjšega števila izdanih računov, kjer se storitev ali izdelek plača z gotovino, je od 1.1.2018 dalje omogočena trajna možnost izbire uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov izven poslovnih prostorov (npr. na tržnici). Zavezanec, ki uporablja tako, vezano knjigo računov, mora davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov. To mora storiti do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan. To lahko potemtakem stori tudi z uporabo Mini blagajne. Mini blagajna se lahko...

Olajšava za investiranje

Olajšava za investiranje je določena v višini 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva. Zavezanec olajšavo uveljavlja z znižanjem davčne osnove v davčnem obračunu, vendar največ v višini davčne osnove. Za neizkoriščen del olajšave zaradi negativne ali prenizke davčne osnove v davčnem obdobju vlaganja lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vsakokrat največ v višini davčne osnove. Olajšave za investiranje ni možno uveljavljati za investicije v opremo in neopredmetena sredstva v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Uveljavljanje olajšave za investiranje je vezano na pogoj, da zavezanec ne proda oziroma ne odtuji sredstva, za katero je izkoristil olajšavo, prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem sredstva, če je to krajše od treh let. Če se navedeni pogoj ne izpolni, mora zavezanec za znesek izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo v letu prodaje oziroma odtujitve sredstva. Zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne morejo zniževati davčne osnove na račun davčnih olajšav. Olajšava za investiranje se lahko uveljavlja za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva, razen za naslednjo opremo in neopredmetena sredstva, ki so izrecno izvzeta iz olajšave: pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon ter avtobusov in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI, neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na dobro ime, stvarne pravice na nepremičninah in druge podobne pravice. V skladu s splošnim davčnim načelom...

Kdo se šteje kot povezana oseba?

Povezana oseba po Zakonu o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo. Na enak način in pod enakimi pogoji, kot za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se upoštevajo tudi prihodki zavezancev, pravnih oseb, in njihovih povezanih oseb. Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident RS in tuja pravna oseba ali tuja oseba, če ima/jo: zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami. Če povzamemo, velja, da za povezane osebe veljajo tiste, ki so vsaj 25-odstotni lastniki podjetja oziroma toliko nadzorujejo (posredno ali neposredno, tudi prek povezanih oseb). Z novelo Zakona o dohodnini, kjer...