Najpogostejša vprašanja glede sprejetega Odloka o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev

Vlada Republike Slovenije je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 izdala odlok, s katerim začasno prepoveduje ponudbo ter prodajo blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije. Prepoved odloka bo veljala do njegovega preklica, za njegovo lažje razumevanje pa smo pripravili nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov. ZA PODJETJA Ali so prepovedane vse storitve ali samo te, ki so primeroma navedene v Odloku? Prepovedana je ponudba in prodaja vseh storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, določenih v prvem odstavku drugega člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Vlada je sprejela odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Če pravilno razumemo se začasno prepove vse, razen navedenih izjem. Kaj se uvršča med prepovedano, pa je navedeno samo kot primer. Torej se prepove tudi poslovanje npr. zlatarn, optikov, trgovin z oblekami … Skladno z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, ki jih določa 2. člen odloka, to so: prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lekarne, prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, banke, pošta, dostavne službe, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij ter druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja. Ali je pri prodaji na daljavo mogoč osebni prevzem oziroma ali je dovoljen način poslovanja “take away” in “drive in”? V skladu z namenom Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, da se omeji...

Hranjenje poslovne dokumentacije

Hramba knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil Vsak davčni zavezanec je dolžan hraniti poslovno in računovodske listine, ki nastanejo med poslovanjem. Dokumentacija je lahko različna in jo je treba tudi pravilno označiti. Na eni strani nastaja dokumentacija, ki je povezana z znanjem podjetja ter njegovim udejstvovanjem na trgu. Sem spadajo različni zapisi, ideje, pravilniki in druga dokumentacija. Kako bodo v podjetju shranjevali to dokumentacijo, določijo z internim aktom, kjer zapišejo, na kakšnem nosilcu dokumente shranjujejo, ali se originali zavržejo ali ohranjajo, in kakšen je rok shranjevanja. Na drugi strani nastaja dokumentacija, ki je povezana s (finančnim) poslovanjem. Shranjevanje te dokumentacije predpisuje kar nekaj zakonov. Kdo je dolžan shranjevati dokumentacijo? Shranjevanje in arhiviranje poslovne dokumentacije je obvezno za vsakega davčnega zavezanca. V Zakonu na dodano vrednost je opredeljeno, da je »davčni zavezanec« vsaka oseba, ki deluje neodvisno in samostojno, in opravlja kjer koli katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne. Torej davčni zavezanci so vsi, ki so identificirani za namene DDV in tudi tisti, ki to niso – te zakon imenuje tudi mali davčni zavezanci. Vsako podjetje mora hraniti svojo dokumentacijo Vsako podjetje v času svojega poslovanja ustvari zajeten kup listin in dokumentov, ki jih je treba hraniti različno dolgo. Katero dokumentacijo je treba shranjevati in koliko časa, predpisujejo naslednji zakoni: Zakon o davku na dodano vrednost ZDDV-1; Pravilnik o izvajanju zakona na dodano vrednost; Zakon o davčnem postopku; Zakon o gospodarskih družbah; Slovenski računovodski standardi; Zakon o računovodstvu. Poslovno in računovodsko dokumentacijo med letom navadno shranjuje računovodski servis, ki jo konec obračunskega obdobja vrne podjetniku. Zato je pomembno, da vsak podjetnik ve...

Novosti na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov

18. 12. 2019 je Državni zbor RS sprejel novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Z novelo zakona želimo izboljšati socialno ekonomski položaj nezaposlenih mamic in študentskih družin, maksimirati otrokove koristi in izboljšati položaj družin z otroki, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Novela zakona bo pričela veljati dne 1. 1. 2020. Nekatere spremembe in dopolnitve bodo pričele veljati takoj, pri nekaterih pa je določen zamik uporabe. Očetom se ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živo rojenih otrok očetovski dopust podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega nadaljnjega otroka. Enako velja ob posvojitvi različno starih otrok do konca prvega razreda osnovne šole. Do 30 dni starševskega dopusta bodo upravičeni tudi rejniki, kadar je v rejniško družino nameščen otrok, ki še ni zaključil prvega razreda osnovne šole. Zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z Direktivo 2011/98/EU bodo pravice do družinskih prejemkov vezane na stalno ali začasno prebivališče enega od staršev in/ali otroka in ne več zgolj na stalno prebivališče. S predlagano novelo bosta do delnega plačila za izgubljeni dohodek upravičena tudi oba starša hkrati, kadar oba delata krajši delovni čas od polnega. Pomoč ob rojstvu otroka se dvigne na 350 EUR (po sedanji  ureditvi je višina 286,72 EUR) za otroke, rojene 1. januarja 2021 ali pozneje. Starševski dodatek in najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se dvigne na osnovni znesek minimalnega dohodka (402,18 EUR) za otroke rojene 1. januarja 2021 ali pozneje. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo ter nadomestilo v času odmora za dojenje se ne usklajujejo. Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno, in sicer v višini sorazmernega...

Minimalna plača od 1. januarja 2020

Višina minimalne plače v letu 2020 NETO PLAČA Zakon o minimalni plači določa od 1. januarja 2020 višino minimalne plače 700 evrov neto, poleg tega bodo na isti datum (1. 1. 2020) iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela). Z novelo se bo za izračun minimalne plače od 01.01.2021 uporabljala formula, in sicer, da mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Z amandmajem pa je bila sprejeta tudi zgornja meja minimalne plače, in sicer ta ne sem biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. BRUTO PLAČA Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) določa pravico do minimalne plače, njeno višino (v bruto znesku) ter način njenega določanja in objave. Minimalna bruto plača znaša: – za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: 940,58 evrov...

Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

S 1. novembrom 2019 so se zaostrili pogoji pridobivanja potrošniških in stanovanjskih kreditov pri bankah. Zaostreni pogoji pa ne veljajo za nebančne kreditodajalce, zaradi česar lahko v kratkem pričakujemo preliv povpraševanja na ta, ne povsem transparenten trg. Pri tem Tržni inšpektorat apelira na vse potrošnike, ki se bodo odločili za najem kreditov na nebančnem trgu, da so pri najemu takšnih kreditov še bolj previdni in kredite najemajo preudarno. Pri tovrstnih kreditodajalcih so namreč potrošniki izpostavljeni večjim tveganjem in drugačnim pravilom izterjave. Nikakor pa naj se za najem kreditov potrošniki ne odločajo pri ponudnikih, ki nimajo ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Slednjega ponudniki izkazujejo z na vidnem mestu objavljeno nalepko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Oglasna sporočila kreditodajalcev je treba presojati zelo kritično ter pred sklenitvijo pogodbe temeljito prebrati vso dokumentacijo. Če obstojijo nejasnosti, je treba zahtevati dodatna pojasnila. Pred sklenitvijo pogodbe je treba vedeti natančno, koliko denarja bomo dobili, kolikšen bo mesečni obrok, koliko bomo odšteli za stroške in kakšne so ostale lastnosti kredita (obresti, zamuda, odlog plačila ipd.). Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2) določa, da morajo ponudniki kreditov na posebej predpisanem obrazcu potrošniku pred sklenitvijo pogodbe posredovati predhodne informacije o kreditu. Za takšne predhodne informacije lahko potrošniki zaprosijo pri več kreditodajalcih hkrati, potem pa v miru in preudarno izberejo tisto ponudbo, ki jim najbolj ustreza. Tržni inšpektorat opozarja vse potrošnike, naj nikoli ne podpisujejo neizpolnjenih obrazcev pogodb ali drugih dokumentov. Prav tako je treba zavrniti podpis pogodbe, če je v njej naveden višji znesek denarja od dejansko prejetega, ter dodatno zahtevati, da se vračilo kredita vrši preko TRR računa podjetja (dajalca kredita) in ne »na...

Konkurenčna klavzula in konkurenčna prepoved

Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti za čas po prenehanju delovnega razmerja in je predvidena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). S konkurenčno klavzulo se delodajalec in delavec dogovorita, da delavec še določen čas po prenehanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu ne bo izvajal identične dejavnosti, kot jo je pri delodajalcu, oziroma pri svojem delu ne bo uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Glavno podlago za določitev konkurenčne klavzule daje 1. odstavek 40. člena ZDR-1. Konkurenčna klavzula je sicer urejena še v naslednjih dveh členih (41. in 42. člen ZDR-1), kar pomeni, da je zakonsko precej natančno dodelana. Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Gre za pogodbeno svobodo, ki izvira iz splošnega obligacijskega prava. V praksi seveda temu ni tako, saj je dejstvo, da pogodbo o zaposlitvi praktično v vseh primerih sestavi delodajalec, ki v pogodbo vstavi tudi konkurenčno klavzulo, ki jo delavec običajno tudi sprejme. Konkurenčna klavzula v času veljavnega delovnega razmerja miruje in začne učinkovati šele po prenehanju delovnega razmerja. Konkurenčno klavzulo običajno uveljavi delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja, ko zahteva od delavca, da se ne zaposli na delovno mesto, na katerem bi lahko uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega...