Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

S 1. novembrom 2019 so se zaostrili pogoji pridobivanja potrošniških in stanovanjskih kreditov pri bankah. Zaostreni pogoji pa ne veljajo za nebančne kreditodajalce, zaradi česar lahko v kratkem pričakujemo preliv povpraševanja na ta, ne povsem transparenten trg. Pri tem Tržni inšpektorat apelira na vse potrošnike, ki se bodo odločili za najem kreditov na nebančnem trgu, da so pri najemu takšnih kreditov še bolj previdni in kredite najemajo preudarno. Pri tovrstnih kreditodajalcih so namreč potrošniki izpostavljeni večjim tveganjem in drugačnim pravilom izterjave. Nikakor pa naj se za najem kreditov potrošniki ne odločajo pri ponudnikih, ki nimajo ustreznega dovoljenja za opravljanje dejavnosti potrošniškega kreditiranja. Slednjega ponudniki izkazujejo z na vidnem mestu objavljeno nalepko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Oglasna sporočila kreditodajalcev je treba presojati zelo kritično ter pred sklenitvijo pogodbe temeljito prebrati vso dokumentacijo. Če obstojijo nejasnosti, je treba zahtevati dodatna pojasnila. Pred sklenitvijo pogodbe je treba vedeti natančno, koliko denarja bomo dobili, kolikšen bo mesečni obrok, koliko bomo odšteli za stroške in kakšne so ostale lastnosti kredita (obresti, zamuda, odlog plačila ipd.). Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2) določa, da morajo ponudniki kreditov na posebej predpisanem obrazcu potrošniku pred sklenitvijo pogodbe posredovati predhodne informacije o kreditu. Za takšne predhodne informacije lahko potrošniki zaprosijo pri več kreditodajalcih hkrati, potem pa v miru in preudarno izberejo tisto ponudbo, ki jim najbolj ustreza. Tržni inšpektorat opozarja vse potrošnike, naj nikoli ne podpisujejo neizpolnjenih obrazcev pogodb ali drugih dokumentov. Prav tako je treba zavrniti podpis pogodbe, če je v njej naveden višji znesek denarja od dejansko prejetega, ter dodatno zahtevati, da se vračilo kredita vrši preko TRR računa podjetja (dajalca kredita) in ne »na...

Konkurenčna klavzula in konkurenčna prepoved

Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti za čas po prenehanju delovnega razmerja in je predvidena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). S konkurenčno klavzulo se delodajalec in delavec dogovorita, da delavec še določen čas po prenehanju delovnega razmerja pri tem delodajalcu ne bo izvajal identične dejavnosti, kot jo je pri delodajalcu, oziroma pri svojem delu ne bo uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Glavno podlago za določitev konkurenčne klavzule daje 1. odstavek 40. člena ZDR-1. Konkurenčna klavzula je sicer urejena še v naslednjih dveh členih (41. in 42. člen ZDR-1), kar pomeni, da je zakonsko precej natančno dodelana. Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Gre za pogodbeno svobodo, ki izvira iz splošnega obligacijskega prava. V praksi seveda temu ni tako, saj je dejstvo, da pogodbo o zaposlitvi praktično v vseh primerih sestavi delodajalec, ki v pogodbo vstavi tudi konkurenčno klavzulo, ki jo delavec običajno tudi sprejme. Konkurenčna klavzula v času veljavnega delovnega razmerja miruje in začne učinkovati šele po prenehanju delovnega razmerja. Konkurenčno klavzulo običajno uveljavi delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja, ko zahteva od delavca, da se ne zaposli na delovno mesto, na katerem bi lahko uporabljal tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, ki jih je pridobil med delom ali v zvezi z delom pri tem delodajalcu. Če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega...

Potni nalogi – nadzor, uporaba in bonitete

Zaradi pomanjkljivega nadzora nad uporabo službenih vozil je podjetje lahko izpostavljeno zakonskim odgovornostim ter finančnim in varnostnim tveganjem. Prav tako je podjetje s pomanjkanjem nadzora nad tem področjem v primeru inšpekcijskega pregleda kaznovano dvakrat. Družba ne plača samo dodaten davek iz dobička, ampak se izplačila potnih stroškov zaposlenim prekvalificirajo v drug prejemek iz delovnega razmerja. To pomeni, da se na eni strani dodatno obdavči družbo (davek iz dobička, prispevki na plačo, davek na izplačane plače), na drugi strani pa se uvede obnovo postopka odmere dohodnine pri zaposlenih, katero morajo seveda doplačati oni. Nespretneže davčni inšpektorji z lahkoto odkrijejo, saj s svojim ravnanjem povzročajo sami sebi več škode, kot pa prihrankov od davka od dobička. Vsakdo, ki samo bežno preleti potne naloge, lahko na daleč vidi, da se jih piše za nazaj, in to za cel mesec ali celo leto. V nadaljevanju tega sestavka boste spoznali, kako je potrebno pisati potne naloge. Najpogostejše napake Potni nalogi nimajo zaporednih številk. Če se številčijo zaporedno, nekaterih potnih nalogov ponavadi ni. Ta nepravilnost vzbuja sum, da se potni nalogi ne pišejo redno oz. da se pišejo za nazaj. Naslov prebivališča zaposlenega na potnem nalogu ni popoln, temveč je naveden samo kraj ali pa sploh ni naveden. Prebivališče mora biti navedeno v celoti (ulica, hišna številka, kraj). Na potnih nalogih manjka navedba, po čigavem nalogu je zaposleni odšel na službeno potovanje (npr. »po nalogu direktorja«). Relacija poti ni dovolj natančno določena. Na potnem nalogu morajo biti navedeni vsi postanki, poleg kraja prihoda in odhoda. Naloga s katero je odšel zaposleni na službeno pot na potnih nalogih ni dovolj natančno določena. Na potni nalog je potrebno napisati: kakšen sejem je zaposleni obiskal (»obisk sejma« ni dovolj), kakšen posel se je pridobivalo in pri...

Delovnopravna zakonodaja velja enako tako za tujega delavca zaposlenega v Sloveniji kot za slovenskega delavca

Za tuje delavce zaposlene v Slovenji, med katerimi jih je največ zaposlenih v panogi gradbeništva, velja delovnopravna zakonodaja v celoti, torej enako kot za slovenske delavce. V nadaljevanju je navedenih nekaj informacij o pogojih, ki jih morajo slovenski delodajalci izpolnjevati pred zaposlitvijo tujega delavca v Sloveniji, in o pravicah, ki jih imajo tuji delavci v Sloveniji. Pogoji, ki jih morajo slovenski delodajalci izpolnjevati pred zaposlitvijo tujega delavca Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev z namenom zaščite tujih delavcev določa različne pogoje, ki jim mora slovenski delodajalec izpolniti, preden lahko sploh zaposli tujega delavca, in sicer se preverja: ali je delodajalec v stečaju ali v postopku likvidacije, izplačilo plač in izplačilo prispevkov iz tega naslova, davčni dolg do države, ali delodajalec aktivno posluje (da podjetje ni “poštni nabiralnik”), ustrezno registracijo podjetja, ustreznost sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kontrola trga dela (t.j. da prostega delovnega mesta ne more zapolniti domači kandidat). Tuji delavci v Sloveniji lahko po določenem obdobju dela zamenjajo delodajalca Tuji delavec ima možnost proste izbire delodajalca po 20-ih mesecih zaposlitve v zadnjih dveh letih, če gre za delavce z najmanj poklicno izobrazbo, oziroma po 30-mesečni zaposlitvi v zadnjih treh letih, če gre za delavce brez poklicne izobrazbe. Seveda pa lahko vsak tuji delavec, ki želi prekiniti delovno razmerje, poda odpoved pogodbe o zaposlitvi in izvede postopek za izdajo novega dovoljenja, ki se izda pod enakimi pogoji kot velja za vsako novo zaposlitev tujca. Sporazumi RS o zaposlovanju delavcev iz BiH in Republike Srbije Da bi poskrbeli za dodatno zaščito tujih delavcev ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o zaposlovanju delavcev iz BiH, s 1. septembrom pa se začne izvajati...

RTV prispevek pri pravnih osebah

Kako je po novem s plačevanjem RTV-prispevka pri pravnih osebah? Podjetja, zasebniki ipd., torej pravne osebe, ki nimajo TV-sprejemnikov, imajo pa v lasti računalnike in pametne telefone, ki so namenjeni službeni rabi ali delno službeni ter delno zasebni rabi, ne plačujejo RTV-prispevka. Pravni subjekti plačujejo RTV-prispevek le za sprejemnike, ki so namenjeni izključno osebni rabi zaposlenih, in za sprejemnike, ki so namenjeni javni rabi za stranke (npr. v lokalih, hotelih, fitnesih ipd.). RTV-prispevek pa plačuje tudi gospodinjstvo, ki nima v lasti računalnika ali pametnega telefona, vendar ima dostop do interneta, člani družine pa uporabljajo izključno službene računalnike in službene telefone. Gospodinjstvo plačuje pavšalni RTV-prispevek v višini 12,75 evrov. Ta cena vključuje katere koli sprejemnike (TV, računalniki, telefoni z internetnim dostopom), ne glede na število sprejemnikov. Za obračun RTV prispevka je pomembno, kdo sprejemnike uporablja, ne glede na to, da je formalno-pravno lastništvo urejeno drugače....

Pasti pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki ter je s tem sklenjeno delovno razmerje. Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, da si delavec lahko vzame čas ter se o njeni vsebini lahko še s kom posvetuje, pisno  pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Pred podpisom pogodbe mora delodajalec kandidata zaradi ugotovitve njegove zdravstvene zmožnosti  na svoje stroške napotiti na predhodni zdravstveni pregled. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja dela v delovnem razmerju, pa tudi vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela in mu v 15 dneh od datuma nastopa dela izročiti fotokopijo prijave. Opozoriti pa velja, da v kolikor tega ne storite vas lahko kar dobro »udari po žepu« in sicer znaša globa od 750 do 2.000 eurov za delodajalca  – pravno osebo, samostojnega  podjetnika  posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če tega ne stori. Če datum nastopa dela v pogodbi o zaposlitvi ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V primeru, če delavec na dan nastopa dela zboli, pa tudi v drugih primerih, ko iz opravičenih razlogov ne nastopi dela, se pravice...