Preoblikovanje s.p. v d.o.o.

Na začetku podjetniške poti posamezniki najpogosteje registrirajo s.p.. Povsem smiselno, saj za ustanovitev s.p. ni potreben uradni ustanovni kapital, temveč podjetnik vloži v svoje podjetje tisto osebno premoženje, ki ga lahko uporabi tudi za opravljanje svoje podjetniške dejavnosti. Ko pa podjetniki razvijejo svojo dejavnost in začnejo dosegati večje dobičke, je smiselno, da začnejo razmišljati o spremembi pravnoorganizacijske oblike. Najpogosteje se odločijo za preoblikovanje s.p. v d.o.o.. Pomemben razlog za preoblikovanje s.p. v d.o.o. je odgovornost. Kot s.p. je namreč podjetnik absolutno odgovoren in odgovarja z vsem svojim premoženjem. Medtem ko v gospodarski družbi odgovarja le z vloženim kapitalom oziroma z lastnino družbe. Poslovanje, pri katerem podjetnik jamči z vsem svojim premoženjem, je zelo tvegano, saj lahko morebitna prisilna izterjava pomembno ogrozi njegovo osnovno preživetje, kot tudi preživetje njegove družine. Večji obseg poslovanja Ena temeljnih prednosti pri družbi z omejeno odgovornostjo je predvsem manjša davčna obremenitev pri večjih dobičkih. Če se torej podjetnikova dejavnost širi, dobički večajo, zaposlenih je vse več, je smiselno da s.p. preoblikuje v d.o.o. Končna odločitev o preoblikovanju s.p. v d.o.o. seveda ni le stvar poslovnih in davčnih razlogov, ampak tudi osebnih. Analizirati je treba vse prednosti in slabosti ene in druge oblike. Kako poteka preoblikovanje s.p. v d.o.o.? Če se podjetnik odloči za statusno preoblikovanje svojega podjetja, mora postopke za to opraviti pri notarju. Samostojni podjetnik lahko prenese podjetje (s.p.) na novo kapitalsko družbo ali na prevzemno kapitalsko družbo. Vsaj tri mesece pred preoblikovanjem mora na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo svojo dejavnost nadaljeval v drugi organizacijski obliki. Pri vpisu v sodni register je potrebno razlikovati ali gre za prenos na...

Potrdilo A1

Potrdilo A1 služi temu, da lahko delavec v tujini dokaže, da je tudi v času dela na območju zunaj svoje države še vedno vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Od 1. januarja 2018 se potrdilo A1 pridobi preko portala e-VEM s pomočjo elektronske vloge. Odda jo lahko samo zakoniti zastopnik podjetja ali pa pooblaščena oseba. Pooblaščena oseba je lahko kdorkoli, ki mu zaupate. Potrdilo A1 izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS je dolžan preveriti, ali delodajalec oziroma vlagatelj izpolnjuje pogoje za izdajo. Podatke pridobi od Agencije RS ta javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave RS (Fursa), Inšpektorata RS za delo, podatke ZZZS in izdanih potrdil A1 v preteklosti. Kako se odda vloga za potrdilo A1? Vlagatelj mora kot prilogo oddati tudi pogodbo o zaposlitvi z napotenim delavcem ter pogodbo z naročnikom, na podlagi katere bo napotil delavca na delo v tujino. Potrebuje tudi ostale osnovne informacije o delavcu, ki je napoten ter o naročniku in kraju izvajanja storitve. Vloga mora obvezno vsebovati: datumu začetka in datumu konca napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve samozaposlene osebe, delih in nalogah, ki jih bo napoteni delavec oziroma samozaposlena oseba opravljala v okviru čezmejnega izvajanja storitev, naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, kraju izvajanja storitve, nazivu oziroma osebnem imenu, sedežu oziroma naslovu vlagatelja ter njegove kontaktne podatke, nazivu oziroma osebnem imenu in naslovu naročnika storitve. Pogoji za potrdilo A1 Delodajalec lahko sicer na čezmejno opravljanje storitev napoti delavca le, če običajno opravlja dejavnost v Sloveniji! To se dokaže, če: je najmanj 2 meseca vpisan v Poslovni register Slovenije; ima (neblokiran) transakcijski račun; ima ustrezno število zaposlenih delavcev glede na...

Kdo lahko dela na nedeljo in na dela proste dni?

Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine (KPDTS), ki velja od 15. avgusta 2018 postavlja omejitve za zaposlene v trgovini glede dela na nedeljo in na dela proste dni ter opredeljuje izjeme, ko je delo, kljub omejitvam, dovoljeno. KPDTS velja za vse delodajalce (člane podpisnikov), ki imajo skladno z zakonom kot glavno dejavnost registrirano področje trgovinske dejavnosti G: 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili in 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili. Nova kolektivna pogodba (41. člen) določa, da delo na nedelje in na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi delodajalec ne sme naložiti: delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Takšno delo se delavcu lahko omogoči na podlagi njegove izrecne pisne pobude, ki jo delavec lahko kadarkoli prekliče, delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka, enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom ter skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Starši otrok do treh let lahko delajo na nedeljo ali na dela proste dni samo ob podaji svojega soglasja. Ostali zaposleni pa lahko v skladu z letnim razporedom delovnega časa delajo največ 2 nedelji v mesecu in največ 20 nedelj v letu. Te omejitve ne veljajo za nosilca dejavnosti in njegove družinske člane, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Ostale izjeme za katere ne veljajo omejitve za nedeljsko in delo ob praznikih: opravljajo dela, kot jih nalagajo posebni predpisi (npr. dostava zdravil, oskrba živali, zahteve, kot...

Seštevanje prihodkov povezanih oseb

Z letom 2018 se je začela uporabljati spremenjena zakonodaja na področju sistema tako imenovanih normiranih s.p.-jev in d.o.o.-jev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov. Ena izmed bistvenih sprememb je tudi ta, da se od 1. 1. 2018 dalje samostojnemu podjetniku oziroma družbi z omejeno odgovornostjo pri ugotavljanju izpolnjevanja prihodkovnega pogoja/praga za izstop iz sistema »normiranosti« prištejejo tudi prihodki povezanih oseb, v kolikor niso izpolnjeni pogoji za njihovo neupoštevanje. Finančna uprava Republike Slovenije v zvezi s tem pojasnjuje, da pri izračunavanju prihodkovnega pogoja oziroma praga za izstop prihodkov povezanih oseb ni potrebno prištevati, če davčni zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Po pojasnilu FURS so okoliščine, ki lahko kažejo na shemo poslovanja z namenom, da zavezanec izpolni pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov lahko naslednje: opravljanje istovrstne dejavnosti med povezanimi osebami (npr. zavezanec je del poslovanja oziroma del strank prenesel na povezano osebo), odvisnost zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov od povezanega naročnika oziroma kupca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, ki se kaže tako, da zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pretežni del ali celo celotne prihodke ustvarja s poslovanjem s povezanimi osebami, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, odvisnost kupca – povezane osebe, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov od dobavitelja – zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki se kaže tako, da kupec brez dobav blaga ali storitev s strani zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne...

Imam lahko s.p. tudi za 4 ure?

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) določa, da se samozaposlene osebe zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno. S.p. se torej kot pravilo odpira za polni delovni čas – 40 ur na teden. Temu primerno se oseba vključi v obvezna socialna zavarovanja in na podlagi tega plača polne prispevke za socialno varnost. Odprtje s.p. za 4 ure dnevno je predvideno le kot izjema. Gre za primere, ko je oseba predhodno že zaposlena za krajši delovni čas (za 4 ure dnevno), je uživalec delne starostne pokojnine, je upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek ali pa do plačila prispevkov na podlagi predpisov o starševskem varstvu. Takrat oseba lahko odpre s.p. le za 4 ure, na podlagi tega pa se tudi vključi v socialna zavarovanja in plačuje polovične prispevke. Če ponazorimo s primerom – oseba, ki  odpira s.p. in je nekje zaposlena polovični delovni čas (20 ur tedensko), mora kot s.p. plačati razliko do polnega zavarovanja. Plača torej 20 ur prispevkov kot zaposlena oseba in 20 ur kot s.p. Potrebno pa je poudariti, da je pri prijavi v zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti za manj kot polni zavarovalni čas postavljena spodnja meja ur – najmanj 4 ure dnevno, oziroma 20 ur tedensko. Kako je torej v primeru, da bi s.p. za 4 ure dnevno želela odpreti nezaposlena oseba? Takšna možnost zakonsko ni predvidena. V primeru, da oseba, ki odpira s.p. ni obvezno zavarovana za polni delovni čas ali za polovični delovni čas (iz naslova delovnega razmerja), se mora obvezno zavarovati za polni delovni čas. Ta obveznost obstaja ne glede na to koliko ur dnevno bo podjetnik delo...

Občasno in začasno delo upokojencev

Delodajalec mora za opravljanje začasnega in občasnega dela v skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) z upokojencem skleniti pisno pogodbo o začasnem ali občasnem delu upokojenca, in sicer pred začetkom opravljanja dela. Pogodba mora vsebovati obvezne podatke, kot je določeno po ZUTD, delodajalec pa jo mora delavcu izročiti najkasneje ob začetku opravljanja dela. V zvezi z zaposlitvijo mora delodajalec upoštevati omejitve po ZUTD, ki jih določa za delodajalca in za delavca. Poleg tega je delodajalec dolžan prijaviti upokojenca v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalec mora v skladu z ZUTD upoštevati omejitve glede ur opravljanja začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, ki so določene glede na število zaposlenih pri delodajalcu, pri tem pa ni pomembno ali so sklenjene pogodbe za določen ali nedoločen čas. Omejitve so naslednje: pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 60 urzačasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje od 1 do vključno 10 delavcev, se lahko opravi največ 100 urzačasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 10 do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela, pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela. Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže zgoraj navedene omejitve, vendar ne več kot dvakratnika ur...