Pasti pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki ter je s tem sklenjeno delovno razmerje. Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, da si delavec lahko vzame čas ter se o njeni vsebini lahko še s kom posvetuje, pisno  pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Pred podpisom pogodbe mora delodajalec kandidata zaradi ugotovitve njegove zdravstvene zmožnosti  na svoje stroške napotiti na predhodni zdravstveni pregled. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja dela v delovnem razmerju, pa tudi vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela in mu v 15 dneh od datuma nastopa dela izročiti fotokopijo prijave. Opozoriti pa velja, da v kolikor tega ne storite vas lahko kar dobro »udari po žepu« in sicer znaša globa od 750 do 2.000 eurov za delodajalca  – pravno osebo, samostojnega  podjetnika  posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če tega ne stori. Če datum nastopa dela v pogodbi o zaposlitvi ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V primeru, če delavec na dan nastopa dela zboli, pa tudi v drugih primerih, ko iz opravičenih razlogov ne nastopi dela, se pravice...

Začasno in občasno delo upokojencev

V skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) so od 1. julija 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela. Omenjena dela bodo upokojencem omogočila ponoven vstop na trg dela in njihovo ponovno aktivacijo, s čimer bodo ohranili družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. Začasna in občasna dela upokojencem poleg pokojnine, na višino katere opravljanje takšnega dela ne vpliva, obetajo možnosti za dodatni zaslužek. Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.  Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so: naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca, ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca, vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo, obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela, podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela, datum sklenitve pogodbe, urna postavka za opravljeno delo in predviden skupen znesek dohodka. S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi (v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo) vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja. V slednjem se torej začasno ali občasno delo razlikuje od dela po npr. podjemni ali avtorski pogodbi, za katero je značilno,...

Prednosti statusa manjšega delodajalca

Prednost statusa manjšega delodajalca je v tem, da lahko delodajalec, ki ima tak status lažje uveljavi določene postopkovne in vsebinske delovnopravne ugodnosti kot tudi v tem, da se v največji možni meri izogne nepotrebnim zapletom pa tudi visokim globam, ki so marsikdaj zgolj posledica delodajalčeve nevednosti. Odgovor je načeloma zelo enostaven, dejstvo je namreč, da lahko delodajalec, ki ima tak status lažje uveljavi določene postopkovne in vsebinske delovnopravne ugodnosti kot tudi v tem, da se v največji možni meri izogne nepotrebnim zapletom pa tudi visokim globam, ki so marsikdaj zgolj posledica delodajalčeve nevednosti. Status manjšega delodajalca je zakonsko opredeljen in sicer iz 3. odst. 5. člena Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1 izhaja, da je manjši delodajalec tisti delodajalec, ki zaposluje 10 ali manj delavcev. Statusna organiziranost ni pomembna, ampak zgolj število zaposlenih, kar pomeni, da ima lahko tak status bodisi delodajalec, ki posluje kot s.p. ali d.o.o. ali morda celo kot delniška družba-d.d. ali v katerikoli drugi pravni osebi kot jih pozna Zakon o gospodarskih družbah. Akt o sistemizaciji delovnih mest ni obvezen Tako npr. manjši delodajalec ni dolžan (2. odst. 22. člena ZDR-1) s splošnim aktom (običajno se imenuje pravilnik, ni pa to nujno) določiti pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela kot to velja za vse ostale delodajalce, pri čemer kaže omeniti, da spregled tovrstne obveznosti delodajalca lahko kar precej stane, saj je predvidena globa v višini 750 do 2000 eurov, odgovorni osebi pa grozi globa v višini 100 do 800 eurov. Seveda ni nič narobe, če kljub zakonski oprostitvi tak akt sprejme tudi manjši delodajalec. Praktično to pomeni, da gre...

Delo študentov v podjetju

Pogosto delodajalci, zaradi nemotenega delovnega procesa, v času poletnih počitnic najemajo študentsko delovno silo. Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica mora biti pridobljena pred začetkom opravljanja dela, saj se delo brez napotnice šteje za delo na črno. Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo: osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let, osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji, osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Bruto urna postavka za opravljeno delo študentov in dijakov od 1.4.2019 dalje ne sme biti nižja od 4,89 eur. Delodajalec mora dnevno voditi evidenco dejansko opravljenih ur. Po končanem delu izpolnjeno napotnico posreduje koncesionarju, ki obračuna in izplača dohodek študentu, delodajalcu pa posreduje račun za opravljeno delo. Delodajalcu se poleg bruto dohodka študenta obračuna tudi koncesijska dajatev (16%), dodatna koncesijska dajatev (2%), prispevek za poškodbe pri delu (0,53%), prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36%) in prispevek za PIZ (8,85%) ter DDV (22%) … osnova za DDV so koncesijske dajatve in tudi prispevki. Primer: * Akontacija dohodnine se ne obračuna, če posamezen dohodek ne presega 400 eur. Delodajalci pazite: Začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. V primeru obstoja elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces...

Najemnine in spremembe ZDDV od 01.12.2018

V Uradnem listu RS 77/18 z dne 30.11.2018 je objavljen “Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1J)” . Ta zakon prinaša spremembe ZDDV, ki začnejo veljati v letu 2019. Ena od sprememb, ki pa je začela veljati že 01.12.2018, je sprememba glede izjav, ki smo jih predlagali na obrazcu DDV-Iz v primeru, ko smo želeli obračunavati DDV pri najemu, ali prodaji nepremičnin. V skladu z 2. 7. in 8. točko 44. člena ZDDV, je najem oz. prodaja nepremičnin oproščena plačila DDV. Vendar obstajajo izjeme pod pogoji, ki so navedeni v 45. členu ZDDV. In sicer, DDV se lahko obračuna, v kolikor se najemodajalec in najemnik dogovorita glede tega. Seveda, morata biti oba zavezanca za DDV. Do sedaj je bila ureditev takšna, da so pred prvo izstavitvijo računa, morala in najemodajalec in najemnik predložiti vsak svojo izjavo v elektronski obliki na eDavke. Za te namene smo na eDavkih imeli obrazec DDV-Iz. Po novem, ta izjava ni več potrebna, ampak stranke dokazujejo obstoj predhodnega dogovora in sicer na zahtevo davčnega organa. Izjavo lahko vključite v najemne pogodbe oz. pogodbe o prodaji nepremičnine. Lahko pa so tudi samostojni dokumenti. Vsekakor, dogovor mora biti sklenjen pred prvo izdajo računa. V skladu z 1. odstavkom 138. člena Pravilnika od DDV, mora račun za najemnino, ali pogodba o prodaji nepremičnine, obvezno vsebovati podatke o nepremičnini, na katero se račun ali pogodba nanašata. V vsakem primeru bodite pozorni da sta najemnik oz. kupec zavezanca za DDV. V kolikor niso zavezanci za DDV, DDV se ne sme zaračunati. Zdaj pa še par besed kako ravnati v primeru, ko izstavljamo račun za najem nepremičnine in ne zaračunavamo DDV v skladu z...

Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na Centru za socialno delo

Na centru za socialno delo lahko uveljavljate naslednje pravice: otroški dodatek, denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, državno štipendijo, subvencijo vrtca, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih. storitev, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zgoraj naštete pravice se uveljavljajo z enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, katero lahko kupite v knjigarnah ali pa si jo natisnete s spletne strani Ministrstva za delov, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo lahko vložite osebno ali po pošti, pa tudi preko portala e-uprava, če razpolagate z veljavnim digitalnim potrdilom. V knjigarnah ter na spletni strani dobite tudi Vlogo za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba oziroma za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana – ter Vlogo za izredno denarno socialno pomoč, katere tudi uveljavljate na centru za socialno delo. OTROŠKI DODATEK Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki se izplačuje do otrokovega 18. leta. Otroški dodatek je prejemek celotne družine, kar pomeni, da se določi in izplačuje za vse člane skupaj. Izplačuje se mesečno in sicer za pretekli mesec (maja družina prejme izplačilo za mesec april). Otroški dodatek lahko uveljavljate z enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki jo kupite v knjigarni ali natisnete s spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo se odda pri centru za socialno delo, kjer ima družina stalno prebivališče oziroma kjer večina družinskih članov dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih). V primeru, da je kdo od staršev zaposlen v tujini, je potrebno priložiti tudi potrdilo o...