Nadomestilo za dojenje – dojiti med delovnim časom ali ne?

Vsaka mamica, ki hodi v službo in svojega malčka še vedno doji, se sooči z vprašanjem, kako uskladiti službeni delovnik in otrokovo potrebo po dojenju. Nekateri malčki interes za dojko izgubijo še preden se mora mama vrniti v službo, precej pa je takih, ki se pri enem letu oziroma pri 11. mesecih, ko se otroci vključujejo v vrtec, še vedno pogosto dojijo. Ob tem lahko mama doživlja pravo stisko, saj ne ve, kako bo njen otrok zdržal brez dojenja celih 8 ur ali več, ko bosta ločena. Dojenje med delovnim časom Ena izmed rešitev za tovrsten problem je koriščenje pravice do krajšega delovnega časa. Druga možnost pa je nadomestilo v času odmora za dojenje, ki obstaja zaradi ugotovitev medicinske stroke in priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, da je podaljšano dojenje koristno za kasnejši razvoj in zdravje otroka. Mama, ki otroka doji, ga lahko na podlagi potrdila pediatra doji dalje – eno uro dnevno do otrokovega 18. meseca starosti, za ta čas pa lahko uveljavlja pravico do nadomestila v času odmora za dojenje. Kako uveljaviti pravico? Če otroka še dojite in vaš malček še ni dopolnil 18 mesecev, lahko na pristojnem CSD oddate vlogo za uveljavitev pravice do nadomestila/plačila prispevkov v času odmora za dojenje, poleg pa priložite potrdilo otrokovega izbranega pediatra, da se otrok res še doji. Tako boste imeli eno uro med svojim delovnim časom čas za dojenje, prispevke oziroma nadomestilo za ta čas pa vam bo krila država. Ali boste to uro koristili pred, med ali po svojem pogodbeno določenem delavniku, se je potrebno individualno dogovoriti z vašim delodajalcem. V to uro za dojenje pa se ne šteje čas za malico oziroma odmor. Poleg časa za dojenje, vam...

Začasno in občasno delo upokojencev

V skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) so od 1. julija 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni) upravičeni do opravljanja začasnega in občasnega dela. Omenjena dela bodo upokojencem omogočila ponoven vstop na trg dela in njihovo ponovno aktivacijo, s čimer bodo ohranili družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. Začasna in občasna dela upokojencem poleg pokojnine, na višino katere opravljanje takšnega dela ne vpliva, obetajo možnosti za dodatni zaslužek. Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.  Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so: naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca, ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca, vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo, obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela, podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela, datum sklenitve pogodbe, urna postavka za opravljeno delo in predviden skupen znesek dohodka. S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi (v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo) vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja. V slednjem se torej začasno ali občasno delo razlikuje od dela po npr. podjemni ali avtorski pogodbi, za katero je značilno,...

Pravica staršev do krajšega delovnega časa

Delodajalci pogosto sprašujejo ali morajo staršem omogočiti delo za krajši delovni čas od polnega, zaradi starševstva, če to želijo. Posledično se  zastavlja vprašanje  ali  je potrebno podpisati  novo pogodbo o zaposlitvi ali zadostuje aneks k pogodbi o zaposlitvi, kakšna plača pripada delavcu ter pravica do  regresa. Pravica staršev do krajšega delovnega časa zaradi starševstva izhaja iz 50. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. list RS, štev. 26/2014).  Najpogosteje delodajalce zanima kako postopati v primeru, ko  eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti dela krajši delovni čas. Na podlagi 2. odstavka 49. člena ZDR-1, ni potrebno skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, (kamor sodi tudi delo s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o starševskem varstvu),  temveč samo aneks k pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delavec obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom. Gre  za zakonsko pravico, ki jo delodajalec delavcu ne sme odreči. Delavcu mora zagotoviti pravico do plače po dejanski delovni obveznost, pri centru za socialno...

Predvidene DDV spremembe v 2020

Dinamika oblikovanja sistema DDV na ravni Evropske unije se nadaljuje, čemur mora slediti tudi Slovenija in zagotavljati tekoči prenos novih pravil v nacionalni pravni red. Evropska unija namreč stremi k oblikovanju končnega sistema DDV. Takšnega, ki ne bo vseboval pomanjkljivosti, kot jih ima obstoječi, zato postopno uvaja spremembe in dopolnitve pravil. V sklopu tega je bilo nedavno sprejetih kar nekaj novih predpisov. Najbolj gre izpostaviti uvedbo pričakovanih hitrih rešitev na področju intrakomunitarnih dobav blaga. Sledi uvedba novih pravil glede stopenj DDV, ki se uporabijo za knjige, časopise in periodične publikacije, ter vključitev dveh italijanskih enklav v pravila DDV, ki veljajo za Evropsko unijo. Implementacija naštetih novosti v slovenski pravni red je napovedana s predlogom novele ZDDV-1K. V njem so zajete tudi druge rešitve, predlagane na lokalni ravni. Cilj in glavni namen sprememb Cilj predloga zakona je uskladitev ZDDV-1 z: Direktivo Sveta (EU) 2018/1910 glede posebne ureditve skladiščenja na odpoklic in zaporednih dobav, Direktivo Sveta (EU) 2018/1713, v zvezi z uveljavitvijo možnosti uporabe nižje stopnje DDV za elektronske dobave publikacij, in Direktivo Sveta (EU) 2019/475 glede vključitve italijanske občine Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v območje Unije v ozemeljsko uporabo Direktive 2008/118/ES Glavni namen sprememb je urediti štiri področja pri dobavah blaga med državami članicami, ki so doslej veljala kot kritična na ravni Evropske unije (”EU”), saj se nacionalna pravila med seboj razlikujejo. Z Direktivo Sveta (EU) 2018/1910 in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/1912 naj bi se zagotovila večja pravna varnost davčnih zavezancev ter poenotilo izvajanje Direktive 2006/112/ES (”direktiva DDV”) v državah članicah, s tem pa poenostavilo poslovanje davčnih zavezancev ter preprečilo morebitne primere izogibanja plačilu davka ali...

Poslovni naslov in sedež podjetja

Sedež podjetja in poslovni naslov mora vsak samostojni podjetnik kot posameznik, gospodarska družba in njena morebitna podružnica vpisati v poslovni register. Gre namreč za pomembna razlikovalna znaka med družbami, ki nimata zgolj neposrednega praktičnega pomena. Praktični pomen poslovnega naslova in sedeža podjetja je predvsem določitev kraja poslovanja družbe oziroma samostojnega podjetnika. Ponavadi se registrirata v kraju in na naslovu, kjer podjetnik bodisi stanuje, bodisi opravlja svojo dejavnost (pisarna). V primeru, da podjetnik ne potrebuje lastne pisarne ali pa sedeža podjetja ne želi registrirati na domačem naslovu (ali za to ne dobi soglasja lastnika nepremičnine), se ponavadi odloči za najem poslovnega naslova oziroma sedeža podjetja. Sedež podjetja Določitev sedeža ima tudi pravne posledice, saj bo s tem določen poštni naslov za vročanje vlog in pisanj, sedež podjetja pa bo postal tudi kriterij za določanje krajevne pristojnosti sodišča v primeru spora in podobno. Zakon pravi, da je kot sedež podjetja mogoče določiti: kraj, kjer družba opravlja dejavnost, kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe (npr. direktor, uprava, nosilec s. p. ipd.). Poslovni naslov Poleg sedeža je potrebno določiti tudi poslovni naslov, to sta ulica in hišna številka v kraju, kjer ima podjetje sedež. S to določbo daje zakon o gospodarskih družbah prosto in relativno široko možnost izbire sedeža podjetja. Ureditev je zlasti smiselna v primerih, ko gre za dejavnost, ki se po naravi odvija v velikem prostoru, kot so na primer transportne dejavnosti in z njimi povezane storitve. Kljub temu, da se lahko uporabnik praviloma sam odloči, kateri kraj bo določil kot sedež, komentatorji zakona pravijo, da je to določbo zakona potrebno razlagati v naslednjem smislu: kadar se dejavnost opravlja pretežno na enem kraju, mora...

Novosti pri davčnem potrjevanju računov

FURS je pripravil nove odgovore na pogosta vprašanja glede davčnega potrjevanja računov. Kako je s potrjevanjem računov, ki jih slovenski davčni zavezanec izda za prodajo izdelkov prek spleta končnim potrošnikom v drugo državo članico, v kateri je presegel limit, ki je določen v tej državi za prodajo blaga na daljavo? (14. 8. 2015, 18. 4. 2019) Prodajalec, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, katerega skupna vrednost dobav izdelkov končnim potrošnikom v drugi državi članici presega znesek, ki ga določi ta država članica, ali davčni zavezanec, ki se odloči, da je kraj dobave izdelkov končnim potrošnikom druga država članica, mora obračunati DDV v skladu z zakonodajo države članice EU, v kateri se blago nahaja, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča (država članica kupca). Po DDV zakonodaji je v takem primeru kraj dobave blaga v drugi državi članici in ni predmet slovenskega DDV. Zavezanec v takem primeru tudi ne izda računa po pravilih za izdajo računa po ZDDV-1 in tako izdan račun ni predmet davčnega potrjevanja računov. Če želi zavezanec takšen račun posredovati v davčno potrjevanje, se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki na naslednji način: v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« (R_3.9.7) se vpiše vrednost obdavčljive dobave v tujini, in sicer vrednost osnove brez tujega DDV v polje »Ostali davki/dajatve« (R_3.9.4) se vpiše znesek tujega DDV V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – osnova, stopnja, davek (R_3.9.21, R_3.9.22, R_3.9.23) se ne vpisuje ničesar. V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega slovenskega DDV. Več glede prodaje blaga preko spleta je sicer pojasnjeno v pojasnilu FURS, št....