Kdo se šteje kot povezana oseba?

Povezana oseba po Zakonu o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo. Na enak način in pod enakimi pogoji, kot za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se upoštevajo tudi prihodki zavezancev, pravnih oseb, in njihovih povezanih oseb. Za povezani osebi se štejeta zavezanec rezident ali nerezident RS in tuja pravna oseba ali tuja oseba, če ima/jo: zavezanec neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, tuja oseba neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, ista oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov, iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v zavezancu ali obvladuje zavezanca na podlagi pogodbe ali se pogoji transakcije razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami. Če povzamemo, velja, da za povezane osebe veljajo tiste, ki so vsaj 25-odstotni lastniki podjetja oziroma toliko nadzorujejo (posredno ali neposredno, tudi prek povezanih oseb). Z novelo Zakona o dohodnini, kjer...

Izbris samostojne dejavnosti

Brezplačna registracija, brezplačen izbris, brezplačne spremembe in do-registracije je samo nekaj od dejavnikov, ki naredijo status samostojnega podjetnika (s.p.) najbolj prilagodljivo in praktično pravno-organizacijsko obliko, ki jo lahko registrirate. Ostale oblike, kot so družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), zavod, društvo ipd. imajo vse svojevrstne dodatne zahteve ali omejitve- od zahteve po ustanovitvenem kapitalu, omejitve pri dejavnostih. Ter tudi, kjer je izbris pri s.p. – ju brezplačen, je pri večino teh pravnih oblik le-ta plačljiv. Kaj potemtakem zahteva izbris s.p. –ja? Izbris s.p. – ja je celo možno urediti na AJPES-u ali katerikoli SPOT točki. Vse kar je potrebno je vsaj 15 dni pred željenim datumom, ko naj bi stekel izbris s.p. – ja, oddati na AJPES obvestilo o izbrisu (lahko preko e-maila). Navodila o tem so na AJPES-ovi spletni strani. Poleg najave za izbris s.p. – ja je potrebno vsaj 5 dni pred tem datumom na AJPES-u ali SPOT točki ali preko spletnega portala podpisati vlogo za izbris in ne pozabite odjave od prispevkov. Ta odjava od prispevkov je za polni s.p. izvedena s pomočjo M-2 obrazca. Za popoldanski s.p. boste potrebovali M-12 obrazec. Kar je potrebno za izbris s.p. – ja iz davčnega vidika je, da v roku 60 dni po izbrisu oddate tudi zaključno bilanco. Izbris s.p. – kdaj mu lahko sledi ponovno odprtje s.p.? Ko je izbris s.p. – ja izveden, lahko temu sledi tudi ponovno odprtje. Ni nobenega posebnega roka ali časa mirovanja pred ponovno registracijo samostojne dejavnosti (s.p.). V kolikor je šlo za prvo odprtje s.p. – ja, pazite na olajšave pri prispevkih Če se pri odprtju s.p. – ja koristili olajšavo pri prispevkih ob prvem vpisu,...

Preoblikovanje s.p. v d.o.o.

Na začetku podjetniške poti posamezniki najpogosteje registrirajo s.p.. Povsem smiselno, saj za ustanovitev s.p. ni potreben uradni ustanovni kapital, temveč podjetnik vloži v svoje podjetje tisto osebno premoženje, ki ga lahko uporabi tudi za opravljanje svoje podjetniške dejavnosti. Ko pa podjetniki razvijejo svojo dejavnost in začnejo dosegati večje dobičke, je smiselno, da začnejo razmišljati o spremembi pravnoorganizacijske oblike. Najpogosteje se odločijo za preoblikovanje s.p. v d.o.o.. Pomemben razlog za preoblikovanje s.p. v d.o.o. je odgovornost. Kot s.p. je namreč podjetnik absolutno odgovoren in odgovarja z vsem svojim premoženjem. Medtem ko v gospodarski družbi odgovarja le z vloženim kapitalom oziroma z lastnino družbe. Poslovanje, pri katerem podjetnik jamči z vsem svojim premoženjem, je zelo tvegano, saj lahko morebitna prisilna izterjava pomembno ogrozi njegovo osnovno preživetje, kot tudi preživetje njegove družine. Večji obseg poslovanja Ena temeljnih prednosti pri družbi z omejeno odgovornostjo je predvsem manjša davčna obremenitev pri večjih dobičkih. Če se torej podjetnikova dejavnost širi, dobički večajo, zaposlenih je vse več, je smiselno da s.p. preoblikuje v d.o.o. Končna odločitev o preoblikovanju s.p. v d.o.o. seveda ni le stvar poslovnih in davčnih razlogov, ampak tudi osebnih. Analizirati je treba vse prednosti in slabosti ene in druge oblike. Kako poteka preoblikovanje s.p. v d.o.o.? Če se podjetnik odloči za statusno preoblikovanje svojega podjetja, mora postopke za to opraviti pri notarju. Samostojni podjetnik lahko prenese podjetje (s.p.) na novo kapitalsko družbo ali na prevzemno kapitalsko družbo. Vsaj tri mesece pred preoblikovanjem mora na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo svojo dejavnost nadaljeval v drugi organizacijski obliki. Pri vpisu v sodni register je potrebno razlikovati ali gre za prenos na...

Potrdilo A1

Potrdilo A1 služi temu, da lahko delavec v tujini dokaže, da je tudi v času dela na območju zunaj svoje države še vedno vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Od 1. januarja 2018 se potrdilo A1 pridobi preko portala e-VEM s pomočjo elektronske vloge. Odda jo lahko samo zakoniti zastopnik podjetja ali pa pooblaščena oseba. Pooblaščena oseba je lahko kdorkoli, ki mu zaupate. Potrdilo A1 izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). ZZZS je dolžan preveriti, ali delodajalec oziroma vlagatelj izpolnjuje pogoje za izdajo. Podatke pridobi od Agencije RS ta javnopravne evidence in storitve (AJPES), Finančne uprave RS (Fursa), Inšpektorata RS za delo, podatke ZZZS in izdanih potrdil A1 v preteklosti. Kako se odda vloga za potrdilo A1? Vlagatelj mora kot prilogo oddati tudi pogodbo o zaposlitvi z napotenim delavcem ter pogodbo z naročnikom, na podlagi katere bo napotil delavca na delo v tujino. Potrebuje tudi ostale osnovne informacije o delavcu, ki je napoten ter o naročniku in kraju izvajanja storitve. Vloga mora obvezno vsebovati: datumu začetka in datumu konca napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve samozaposlene osebe, delih in nalogah, ki jih bo napoteni delavec oziroma samozaposlena oseba opravljala v okviru čezmejnega izvajanja storitev, naslovu oziroma, če se bo storitev izvajala na lokaciji brez naslova, kraju izvajanja storitve, nazivu oziroma osebnem imenu, sedežu oziroma naslovu vlagatelja ter njegove kontaktne podatke, nazivu oziroma osebnem imenu in naslovu naročnika storitve. Pogoji za potrdilo A1 Delodajalec lahko sicer na čezmejno opravljanje storitev napoti delavca le, če običajno opravlja dejavnost v Sloveniji! To se dokaže, če: je najmanj 2 meseca vpisan v Poslovni register Slovenije; ima (neblokiran) transakcijski račun; ima ustrezno število zaposlenih delavcev glede na...

Kdo lahko dela na nedeljo in na dela proste dni?

Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine (KPDTS), ki velja od 15. avgusta 2018 postavlja omejitve za zaposlene v trgovini glede dela na nedeljo in na dela proste dni ter opredeljuje izjeme, ko je delo, kljub omejitvam, dovoljeno. KPDTS velja za vse delodajalce (člane podpisnikov), ki imajo skladno z zakonom kot glavno dejavnost registrirano področje trgovinske dejavnosti G: 45 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil, 46 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili in 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili. Nova kolektivna pogodba (41. člen) določa, da delo na nedelje in na praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi delodajalec ne sme naložiti: delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Takšno delo se delavcu lahko omogoči na podlagi njegove izrecne pisne pobude, ki jo delavec lahko kadarkoli prekliče, delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka, enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom ter skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Starši otrok do treh let lahko delajo na nedeljo ali na dela proste dni samo ob podaji svojega soglasja. Ostali zaposleni pa lahko v skladu z letnim razporedom delovnega časa delajo največ 2 nedelji v mesecu in največ 20 nedelj v letu. Te omejitve ne veljajo za nosilca dejavnosti in njegove družinske člane, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Ostale izjeme za katere ne veljajo omejitve za nedeljsko in delo ob praznikih: opravljajo dela, kot jih nalagajo posebni predpisi (npr. dostava zdravil, oskrba živali, zahteve, kot...

Seštevanje prihodkov povezanih oseb

Z letom 2018 se je začela uporabljati spremenjena zakonodaja na področju sistema tako imenovanih normiranih s.p.-jev in d.o.o.-jev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov. Ena izmed bistvenih sprememb je tudi ta, da se od 1. 1. 2018 dalje samostojnemu podjetniku oziroma družbi z omejeno odgovornostjo pri ugotavljanju izpolnjevanja prihodkovnega pogoja/praga za izstop iz sistema »normiranosti« prištejejo tudi prihodki povezanih oseb, v kolikor niso izpolnjeni pogoji za njihovo neupoštevanje. Finančna uprava Republike Slovenije v zvezi s tem pojasnjuje, da pri izračunavanju prihodkovnega pogoja oziroma praga za izstop prihodkov povezanih oseb ni potrebno prištevati, če davčni zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Po pojasnilu FURS so okoliščine, ki lahko kažejo na shemo poslovanja z namenom, da zavezanec izpolni pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov lahko naslednje: opravljanje istovrstne dejavnosti med povezanimi osebami (npr. zavezanec je del poslovanja oziroma del strank prenesel na povezano osebo), odvisnost zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov od povezanega naročnika oziroma kupca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, ki se kaže tako, da zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pretežni del ali celo celotne prihodke ustvarja s poslovanjem s povezanimi osebami, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, odvisnost kupca – povezane osebe, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov od dobavitelja – zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki se kaže tako, da kupec brez dobav blaga ali storitev s strani zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne...