Prokura je posebna oblika pooblastila. Povezana je s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih navadno ne srečamo. Prokuro lahko podeli tako samostojni podjetnik posameznik kot vse vrste osebnih in kapitalskih družb.
Podelitev prokure
Prokuro podeli oseba, ki je upravičena za vodenje poslov, pri s.p.-ju s.p. sam, v osebnih družbah (k.d. in d.n.o.) je za podelitev prokure potrebno soglasje vseh družbenikov, pri kapitalskih družbah (d.d. in d.o.o.) pa je potrebno soglasje oseb, ki so upravičeni za vodenje poslov. Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register. Ker prokurista veže prepoved konkurence, tovrstne ali podobne dejavnosti ne sme opravljati za kakšno drugo konkurenčno družbo. Prokura se lahko vsak čas prekliče, prokurist pa tudi ne more prenesti prokure na drugo osebo. Zakon o gospodarskih družbah določa tudi, da prokura s smrtjo s.p. ne preneha.
Način in obseg zastopanja
Prokura se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam. Če je prokura podeljena več osebam hkrati, lahko le vse te osebe skupaj zastopajo družbo, kljub temu pa lahko tretje osebe veljavno izjavijo voljo tudi samo enemu od skupnih prokuristov. Pri družbi z neomejeno odgovornostjo lahko družbena pogodba določi, da so za zastopanje družbe družbeniki upravičeni le skupno s prokuristom, kar mora biti navedeno tudi v registru.
Prokurist ima neomejeno poslovno sposobnost družbo vezati v vseh pravnih dejanjih, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, izjema so zgolj obremenitev in odsvojitev nepremičnin, za kar potrebuje prokurist posebno pooblastilo. Podobno velja tudi za začetek stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Tako je teoretično možno, da bi prokurist s podeljenimi zelo širokimi pooblastili dejansko deloval kot član uprave. Morebitna notranja omejitev prokure nima nikakršnih pravnih učinkov nasproti tretjim. Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura. V praksi se prokura podeljuje iz dveh razlogov:
- omogočiti poslovanje s.p. oziroma gospodarske družbe v primeru smrti, daljše odsotnosti ali poslovne nesposobnosti s.p. oziroma direktorja družbe,
- nadzor poslovanja članov uprave s strani lastnikov družbe.
Zakon o gospodarskih družbah v 38.a členu ureja odpravo nasprotja interesov. S tem tako postavlja omejitve pri sklepanju poslov z družbami, v kateri ima prokurist ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ali je prokurist ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe, ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi. Če ta delež dosega desetino osnovnega kapitala, mora soglasje za sklenitev tega posla dati nadzorni svet ali upravni odbor, če tega ni, pa skupščina. Brez soglasja je tovrstni pravni posel neveljaven. Če je delež manjši od desetine osnovnega kapitala, pa zadostuje zgolj obvestilo nadzornemu svetu ali upravnemu odboru v roku treh delovnih dni po sklenitvi oziroma obvestilo družbenikom na naslednji skupščini.
Pogodba o prokuri
Pogodba o prokuri je pogodba civilnega prava in se razlikuje od klasičnih pogodb o delovnem razmerju v tem, da imata stranki pogodbe večjo svobodo pri določanju pravic in obveznosti, obsega zastopanja (morebitna pogodbena omejitev sicer nima učinkov proti tretjim), plačila stroškov ter predvsem pri določanju nadomestila oziroma nagrade za delo prokurista. Določanje višine nagrade je tako v celoti prepuščeno pogodbenima strankama.
Obdavčitev nagrad prokuristom
V skladu z Zakonom o dohodnini se nagrada prokuristu šteje za dohodek iz zaposlitve, četudi ne gre za klasično delovno razmerje, zaradi česar se kot dohodek iz zaposlitve štejejo tudi vse bonitete, ki jih prokurist prejme na podlagi take zaposlitve. Izjemoma, tj. če prokurist nima poslovodstvenega položaja pri poslovnem subjektu, se njegov dohodek obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. V obeh primerih se od dohodka iz zaposlitve mesečno odtegne akontacija dohodnine po stopnji 25% od davčne osnove, glede na višino dohodka, pa se prokurist uvrsti tudi v davčni razred pri končnem obračunu dohodnine. Pri tem pa je pomembno dodati še, da se, v primeru, da gre za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, davčna osnova zmanjša za normirane stroške v višini 10% dohodka, mogoče pa je uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev.