Spletno nakupovanje je v velikem razmahu. Med spletnimi nakupovalci so zelo priljubljene spletne trgovine iz Amerike in Kitajske, saj omogočajo poceni nakupe oziroma nakupe izdelkov, ki jih pri nas ni mogoče dobiti. A pozor, pri spletnem nakupovanju iz držav zunaj Evropske unije vas lahko drago stane, če ne upoštevate vseh pravil takega nakupovanja.
Kupil s popustom, obdavčen na polno ceno?
Primer: pri uvozu pošiljke iz Amerike so obračunali dajatve na ceno, kakršne ni plačal. V ameriški spletni trgovini se je naročilo več majic, ki bi sicer stale 170 dolarjev (150 evrov), s popustom pa je zanje plačal 116 dolarjev (102 evra). Na carini so upoštevali ceno brez popusta.
Treba je upoštevati tudi stroške pošiljanja
Na finančni upravi (FURS), pod katero sodi tudi carina, pojasnjujejo, da se carinska vrednost določi praviloma na podlagi dogovorjene in dejansko plačane cene, po kateri je bilo blago prodano zaradi izvoza na carinsko območje EU. Plačana oziroma plačljiva cena se carinskemu organu dokazuje s fakturo, s katero je bilo oziroma bo uvoženo blago plačano. Popust, prikazan na fakturi, bi se praviloma moral upoštevati. Ob tem poudarjajo, da znesek na fakturi ni vedno enak carinski vrednosti. »Kot carinska vrednost blaga se namreč upošteva dejansko plačana cena le takrat, ko so vanjo všteti vsi stroški, nastali v zvezi z blagom, ki se uvaža, do njegovega prihoda na carinsko območje EU. Če ti stroški, denimo poštnina, niso všteti, jih moramo prišteti, da dobimo carinsko vrednost,« pojasnjujejo na Fursu.
Pomembno je, od kod pride pošiljka
Pri naročanju po spletu morate biti pozorni tudi na to, od kod bo vaša pošiljka dejansko prišla. Kot opozarjajo na FURSu, imajo nekatere pošte držav članic svoje izpostave v tretjih državah. Blago se torej pošilja iz tretjih držav, kupec pa lahko dobi napačen vtis, da bo pošiljka prispela iz EU in zato zanjo ne bo opravljen carinski postopek. Pomembno je namreč, od kod blago prispe. Podobno je tudi, ko se blago naroča prek strani, ki je sicer registrirana v EU in ima denimo domeno s končnico.de, blago pa prispe iz tretjih držav, na primer iz Kitajske. Tudi v tem primeru bo blago predmet carinske kontrole. Skratka, preverite, od kod bo pošiljka poslana v Slovenijo, da ne bo dražja, kot ste načrtovali.
Bodite pozorni na občutno nižjo ceno, kot je v trgovini
Znano je, da vas lahko naročanje ponaredkov zelo drago stane, ob tem da boste po vsej verjetnosti ostali brez naročenega blaga. Na finančni upravi so pri uvozu pošiljk zelo pozorni na morebitne ponaredke. Kako vedeti, da prek spleta kupujete ponaredek? Velika verjetnost je, da ne kupujete originala, če je cena izdelka precej nižja od tiste v trgovini. Ponaredek se bo tudi verjetno razlikoval od originala, denimo bo spremenjen znak, drugačna embalaža. Za carinike bo pri ugotavljanju pristnosti izdelka lahko zgovorna tudi pot blaga. In če cariniki sumijo, da je vaša pošiljka ponaredek, ga bodo zadržali. O tem bodo obvestili vas in imetnika pravice oziroma nosilca blagovne znamke. Če boste nasprotovali uničenju pošiljke, če boste torej vztrajali, da je original, mora imetnik pravice blagovne znamke to dokazovati na sodišču. Torej je dokazno breme na imetniku pravice, ne na vas.
Katere dajatve se sploh obračunavajo na prispele pošiljke?
Blago, katerega skupna vrednost v pošiljki brez poštnine ne presega 22 evrov, je oproščeno plačila vseh dajatev. Za pošiljke, vredne od 22 do vključno 150 evrov, se obračuna davek na dodano vrednost, pojasnjujejo na FURSu. Za pošiljke, katerih skupna vrednost blaga presega 150 evrov, se poleg davka na dodano vrednost plača tudi carina. Carinske stopnje, torej to, kako visoko carino boste plačali, se določijo glede na uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo. Tako se denimo za knjige, mobilne telefone, prenosnike in tablične računalnike carina ne obračunava, saj so prosti carinske stopnje. Za oblačila se carinske stopnje gibljejo od 6,3 do 12 odstotkov, za obutev od tri do 17 odstotkov, za glasbene CD in DVD so 3,5 odstotka.
Na določene izdelke iz določenih držav, denimo na kolesa iz Kitajske, se poleg carine lahko obračunajo dodatne protidumpinške dajatve in izravnalne dajatve, pojasnjujejo na FURSu.
Upoštevati je treba tudi stroške, ki vam jih zaračuna pošta
Kot rečeno, se poleg uvoznih dajatev ob uvozu obračuna še DDV po 22- ali znižani 9,5-odstotni stopnji, recimo za knjige. Za trošarinske izdelke, kot so alkoholne pijače in tobačni izdelki, se obračuna še trošarina. Za alkohol, alkoholne pijače, tobačne izdelke, parfume in toaletne vode veljajo tudi količinske omejitve.
Zgoraj opisani stroški so dajatve, ki jih zaračunava carina, potem je treba upoštevati še stroške, ki vam jih zaračuna Pošta Slovenije oziroma izbrani kurirski servis. Na Pošti bodo, če ocenijo, da pošiljka ni opremljena z zadostnimi podatki, zahtevali, da jim posredujete dodatne informacije. Takšno dodatno preverjanje vam bodo zaračunali po svojem ceniku.
Največ iz Kitajske in ZDA
Slovenci prek spleta kupujemo na vseh koncih sveta, največ na Kitajskem in v Ameriki. Med pošiljkami, ki se prenašajo po določbah svetovne poštne zveze, je po oceni oddelka za carinjenje Pošte Ljubljana 95 odstotkov pošiljk, ki v Slovenijo prispejo iz Amerike, naročenih prek spleta, za Kitajsko pa je ta delež še večji, kar 99 odstotkov. Podobna ocena po informacijah oddelka za carinjenje Letališča Brnik velja tudi za večino hitrih pošt, pojasnjujejo na finančni upravi. Količina pošiljk, ki so predmet carinskega postopka, se vsako leto poveča za približno 15 odstotkov.