Kdo lahko zastopa družbo in njene družbenike, ali lahko tej osebi pooblastilo omejimo, ter kakšne so posledice prekoračitve pooblastila?

Zastopanje je nujno v vsaki pravni osebi, saj lahko družba le tako izjavlja svojo voljo, ki je sicer po svoji naravi ne more izjavljati tako kot fizične osebe. Osredotočili se bomo  na zunanje zastopanje družbe, ki obsega pravna dejanja, pravice in obveznosti. Med zunanjimi zastopniki družbe ločimo:

  • zakonite oziroma statutarne zastopnike, ki so z zakonom ali statutom družbe določene za zastopanje družbe in
  • pooblaščence oziroma zastopnike po pooblastilu.

Prvi, ki jih poznamo tudi pod izrazom prokuristi, imajo posebno obliko splošnega pooblastila, ki jim daje upravičenje za sklepanje vseh pravnih poslov, ki jih lahko sklepa družba v sklopu svoje pravne sposobnosti. Edina vrsta poslov, ki jih te osebe ne morejo sklepati je odtujevanje ali obremenjevanje nepremičnin družbe.

Drugi pooblaščenci so osebe, katere na podlagi posebnega pooblastila sklepajo le določene pravne posle za družbo, na račun družbe. Poznamo različne pooblaščence: poslovne, posebne in trgovske, ki imajo pooblastilo, ki se nanaša le na prodajo določenega blaga. Slednji nimajo pravice sklepati pogodb, temveč le zbirati naročila.

Pooblastilo poslovodnega organa družbe

Poslovodja (direktor) je bistven organ za delovanje družbe, ki na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa. Spada med zakonite zastopnike družbe. Na podlagi zakonitega pooblastila lahko sprejema vse odločitve v sklopu delovanja družbe, tj. interne odločitve, ter odločitve o sklepanju poslov s tretjimi osebami.

Družba lahko v družbeni pogodbi opredeli pravice, obveznosti in odgovornost poslovodje. Predpogoj za veljavnost teh določil je, da je družbena pogodba dana v sodni register. Lahko se odloči, ali bo poslovodja ena ali več oseb, ter ali bodo odločitve sprejemali posamično ali skupno.

V družbeni pogodbi pa ni mogoče omejiti zakonitega pooblastila v smislu, da bi se navedla najvišja vrednost posla, do katere ima poslovodja pravico sklepati pogodbe s tretjimi osebami (VSL IV Cpg 1579/2015, VSK I Cpg 138/2001). Posamezni zakonski zastopnik družbe ima pravico do neomejenga zastopanja družbe, ki je lahko omejena le z določbo, da mora odločitve sprejemati skupno z drugimi zakonitimi zastopniki. Ni dopustno omejevati pooblastila v smislu navedbe konkretne vrednosti posla. Četudi družbena pogodba vsebuje takšno omejitev, pa ta nima učinka proti tretjim osebam. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.

V primeru, da poslovodja huje krši svoje dolžnosti in pravice, ki jih ima na podlagi pooblastila, ga lahko skupščina razreši. Razen, če je odpravnina dogovorjena v družbeni pogodbi, poslovodja v primeru utemeljenega odpoklica ni upravičen do odpravnine.