Državni zbor je 20. marca sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki je v veljavi od 29. marca. Zakon velja tudi za fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in določa, da jim mora banka odobriti odlog plačila obveznosti za 12 mesecev. Kdor je imel neplačane zapadle obveznosti že pred razglasitvijo epidemije (12. marca), za odlog po tem zakonu ne more zaprositi. Kreditojemalec mora dati vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe (časa za to ima še šest mesecev po koncu epidemije). V vlogi mora pojasniti, zakaj zaradi epidemije začasno ne more plačevati kredita in kako so posledice epidemije vplivale na njegov finančni položaj.
Kaj se plačuje med moratorijem?
Država bo v sklopu mega protikorona zakonskega paketa popravila 5. člen zakona o odlogu plačila kreditov in bolj pojasnila, kaj ta odlog pomeni. Na kratko povedano, tudi med odlogom tečejo obresti, kredit pa se podaljša za čas odloga. Takšen je predlog novega člena člena zakona, ki pa še ni bil sprejet: “Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.” V pojasnilu tega člena piše, da se v času odloga obresti obračunavajo, ne pa plačujejo. Kdaj se plačajo, ni jasno, saj se prvi naslednji obrok po moratoriju plača skladno s kreditno pogodbo. Če ne bo drugačnega dogovora bo treba vse obresti plačati ob koncu moratorija.
V Združenju bank Slovenije zakon in obrazložitev člena razumejo tako, da se lahko kreditojemalec odloči, kdaj bo plačal obresti. “Če želi odlog plačila obresti za celotno trajanje odloga, lahko obresti zapadejo v plačilo po izteku odloga. V kolikor pa bi želel kreditojemalec plačevati obresti tudi v času odloga plačila (in morda bi bilo v izogib preveliki akumulaciji natečenih obresti po izteku moratorija to v okviru zmožnosti tudi smiselno), se skladno s 3. odstavkom 5. člena zakona banka in kreditojemalec lahko sporazumno dogovorita tudi tako. Razumemo tudi, da se lahko v času trajanja moratorija obračunane (natečene) obresti plačajo naknadno z dinamiko, ki je dogovorjena med kreditojemalcem in banko,” pravijo.
Primer: Če ima nekdo še 80 tisoč evrov kredita na dvajset let z obrestno mero 2,5 odstotka, plačuje mesečni obrok 424 evrov. Če se bo odločil za enoletni odlog in plačeval obresti tudi med odlogom, bo eno leto plačeval le približno 167 evrov obresti na mesec, kredit pa bo nato odplačeval leto dni več. V enkratnem znesku bi moral po koncu moratorija plačati dva tisoč evrov obresti. Kdor ima 15 tisoč evrov kredita na pet let z obrestno mero pet odstotkov, plačuje mesečno 284 evrov. Če bi se odločil za odlog in plačevanje obresti v času odloga, bi lahko eno leto plačeval le 62 evrov obresti, nato pa kredit odplačeval eno leto dlje. Če bi se odločil obresti plačati v enkratnem znesku, bi moral plačati 744 evrov.
Banke bi lahko in nekatere tudi bodo zaračunale sklenitev aneksa Bodo banke aneks, ki ga je treba skleniti za odlog kredita, zaračunavale? “Združenje bank Slovenije je gospodarsko interesno združenje, ki zastopa interese članic in nima nikakršnih pristojnosti ali pooblastil za določanje, usmerjanje ali nadziranje poslovnih politik svojih članic, kamor sodijo tudi odločitve o nadomestilih, stroških in provizijah. Glede na to in skladno s pravili varstva konkurence Združenje ne bo podalo nobenih smernic svojim članicam.” Na združenju so tudi opozorili, da bo morala banka “za vsako vlogo opraviti proces odobritve, pripraviti aneks, nov amortizacijski načrt, potrebna pa bo tudi prilagoditev aplikacij in informacijske podpore ter organizacija zaposlenih zaradi povečanega obsega dela v času obravnave vlog”.