Ali lahko mladoletna oseba ustanovi podjetje, gre za vprašanje poslovne sposobnosti. Popolno poslovno sposobnost posameznik pridobi, ko dopolni 18 let.
Poslovna sposobnost pomeni, da je oseba sposobna vstopati in sklepati pravne posle v svojem imenu in na svoj račun. Pri tem je potrebno razlikovati med poslovno in pravno sposobnostjo, ki je sposobnost biti subjekt pravic in dolžnosti in je pridobljena z rojstvom.
Popolna poslovna sposobnost pripade posamezniku z dopolnjenimi 18 leti, torej s polnoletnostjo. Do tega trenutka je oseba mladoletnik, ki načeloma ni poslovno sposobna oseba, a pri tem poznamo razlike.
Do 14. leta je oseba popolnoma poslovno nesposobna in zato potrebuje zakonitega zastopnika za vsako sklenitev pravnega posla. Od 14. rojstnega dne pa do 18. rojstnega dne je oseba omejeno poslovno sposobna in lahko sama sklepa le enostavne pravne posle. Na primer, omejeno poslovna oseba lahko nakupuje v trgovini, ne more pa kupiti nepremičnine. Mlajšim od 18. let je lahko izjemoma podeljena popolna poslovna sposobnost, če postanejo roditelji.
Kaj to pomeni za ustanovitev podjetja?
Mladoletnik, ki je dopolnil vsaj 14. let lahko sicer v omejnem obsegu sklepa posle, a ustanovitev podjetja je pravni posel, ki lahko korenito vpliva na njegovo življenje. Za začetek je potrebno razlikovanje med ustanovitvijo s.p. in ustanovitvijo d.o.o., saj le prva neposredno vpliva na premoženje posameznika in zato predstavlja znaten vpliv na posameznikovo življenje. Prav zato mladoletnik ne mora ustanoviti s.p.-ja.
Pri ustanovitvi d.o.o gre za drugačno situacijo, saj poslovanje podjetja ne bo neposredno vplivalo na (izgubo) premoženja mladoletnika. Poleg tega ni ustanovitelj/lastnik d.o.o. nujno tisti, ki vodi vsakodnevne posle (poslovodja). Sposobnost biti lastnik d.o.o., torej biti družbenik je vezana na sposobnost biti lastnik poslovnega deleža, na sposobnost skleniti družbeno pogodbo in na sposobnost izvrševanja glasovalne pravice.
Za golo lastništvo družbenega deleža ni potrebna popolna poslovna sposobnost, zato tu ni omejitve. Družbeni delež je namreč med drugim podedljiv na mladoletne osebe. Omejitev nastane v drugem in tretjem elementu lastništva podjetja, to sta sklenitev družbene pogodbe in glasovalna pravica. Družbena pogodba oziroma ustanovitveni akt ne spada med vsakodnevne pravne posle, ki bi jih lahko sklenil mladoletnik, a vendar zakon dopušča, da družbeno pogodbo v imenu ustanovitelja sklene pooblaščenec. Čeprav zakon tega izrecno ne pove, lahko sklepamo, da lahko mladoletnik sodeluje pri sklepanju družbene pogodbe s pomočjo zakonitega zastopnika.
Glasovalna pravica je naloga, da sprejemaš odločitve, ki so ključne za poslovanje podjetja. Čeprav večino odločitev sprejme poslovodja, imajo lastniki še vedno sposobnost izražanja idej in predlogov o poslovanju, ter sprejemanja najbolj pomembnih odločitev o poslovanju. Vprašanje glasovalne pravice ni natančno urejeno v zakonu, prav tako pa na to temo še ni sodne prakse, a vendar lahko predpostavljamo, da bi takšne odločitve mladoletnik sprejemal s pomočjo zakonitega zastopnika.
Iz tega sledi, da mladoletnik zagotovo ne more ustanoviti podjetja v obliki s.p., ta odgovor pa ni povsem jasen glede ustanovitve d.o.o. Pri slednjem je poslovna sposobnost vezana na sposobnost biti lastnik lastniškega deleža v podjetju, ter na sposobnost skleniti družbeno pogodbo in izvrševati glasovalno pravico. Vplivi poslovanja pri d.o.o. pa so omejeni na samo podjetje in nimajo močnega vpliva na življenje posameznika, zato ustanovitev d.o.o. ne nosi tako močnih posledic, ki posamezniku preprečujejo ustanovitev s.p.
Tudi Zakon o gospodarskih družbah, ki našteva primere, v katerih posameznik ne more biti ustanovitelj družbe, se ne opredeli glede nujne polnoletnosti ustanovitelja. Pravzaprav pove, da je lahko ustanovitelj vsaka fizična ali pravna oseba, če zakon ne določa drugače. Če upoštevamo, da zakon ne vsebuje omejitve glede polnoletnosti, je ustanovitev d.o.o. s strani mladoletnika tehnično gledano mogoča.