V upravnih postopkih se kot stranke velikokrat srečamo z vprašanjem kaj storiti ko po vložitvi zahteve za priznanje pravice, torej izdajo odločbe tudi po daljšem času npr. treh mesecih še ni odgovora od organa. Kaj lahko kot stranka v takem primeru naredimo?

Dejstvo je, da mora organ odločiti oziroma izdati odločbo v zakonsko določenem roku, sicer nastopi položaj molka organa. Ta situacija sicer ni nezakonita, za stranko pa po ZUP pomeni vzpostavitev fikcije negativne odločbe, zaradi česar se lahko pritoži na drugostopenjski organ.  V slovenskem pravnem redu praviloma velja pri molku organa fikcija zavrnitev zahtevka oz. neizdaje odločbe v postopkih po uradni dolžnosti.

Glede časa nastopa pravice do pritožbe zaradi molka organa, je pomembno vprašanje roka za odločitev. Če poseben zakon ne določa drugih rokov za odločitev, velja rok, ki ga določa ZUP. Če gre za skrajšani ugotovitveni postopek (144. člen ZUP), mora organ po ZUP odločiti čim prej, najkasneje pa v enem mesecu; če pa gre za poseben ugotovitveni postopek (145. člen ZUP), je rok za izdajo odločbe največ dva meseca od dne, ko je organ prejel popolno vlogo oz. se je postopek uvedel.

Kadar organ ne odloči v predpisanem roku, lahko stranka po 21.členu UUPzahteva pojasnilo o razlogu, zaradi katerega odločba ni bila izdana v zakonsko določenem roku. Pri tem lahko organ obvesti, da se bo pritožila na drugostopenjski organ, kot določa 222. člen ZUP, če organ ne izda odločbe v najkrajšem možnem času.

Lahko pa stranka tudi  postopa po 222. člen ZUP, po katerem ima neposredno pravico do pritožbe zaradi molka prvostopenjskega organa (kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen z negativno odločbo, če pristojni organ ne izda odločbe in je stranki ne vroči v predpisanem roku). V takem primeru se lahko stranka, ki je vložila zahtevo, pritoži takoj po preteku rokov in kadarkoli do izdaje odločbe. Zaradi molka organa stranka ni vezana na rok za pritožbo, ki ga določa 235. člen ZUP (15 dni od vročitve odločbe), in se lahko pritožbo vloži vse do izdaje odločbe, torej vse, dokler traja molk organa (Jerovšek et al., ZUP s komentarjem, 2004, str. 617–618). Izjemoma se taka pritožba pošlje direktno drugostopenjskemu organu, ne pa kot ostale pritožbe najprej v formalni preizkus oz. z možnostjo nadomesten odločbe organu prve stopnje, saj prvostopenjskega akta ni.

Pritožba je po ZUP laična, vendar mora pritožnik navesti razloge, zaradi katerih se pritožuje, sicer pritožba kot vloga ni popolna. Razlog mora biti eden izmed dopustnih, kot so navedeni v 237. členu ZUP. V primeru molka organa pa po naravi stvari razloga v smislu vsebinskega izpodbijanja ni moč navesti, saj odločitve sploh še ni, tako pa tudi ne argumentov, ki bi jih pritožnik izpodbijal s kontra argumenti. V pritožbi zaradi molka organa se tako navede kot razlog pritožbe le datum uvedbe postopka (popolne vloge) in iztek roka za odločitev brez odločitve (meritorne odločbe ali ustavitve postopka s sklepom), po potrebi pa tudi ogroženost pravnih oz. javnega interesa zaradi zamud pri odločanju.

Organ druge stopnje ima po ZUP dva meseca časa, da odloči o pritožbi, področni zakon pa lahko določi tudi daljši (ali krajši) rok. Po preteku tega roka nastopi molk organa druge stopnje. To velja ne glede na informacije, ki jih organ prve stopnje sporoča stranki po telefonu – te nimajo pravnega vpliva na navedeno. Ali in kdaj je organ prve stopnje odstopil pritožbo drugi stopnji, v razmerju do stranke ne igra vloge – rok za odločitev od pritožbi se šteje od odpreme pritožbe oz. prejema pri organu prejema, medtem ko je notranje komuniciranje med organoma prve in druge stopnje njuna stvar, ki stranke pri teku roka ne zadeva. Zato tudi različne informacije stranki o stanju zadeve ni relevantno. Stranka v primeru izteka roka za odločitev o pritožbi brez le te – za razliko od molka na prvi stopnji – najprej vloži urgenco na organ druge stopnje in zahteva, da odloči v naslednjih sedmih dneh. V primeru, da organ ne odloči tudi po strankinem pozivu (torej v sedmih dneh od vložene urgence), šteje molk organa kot fiktivna zavrnitev pritožbe po Zakonu o upravnem sporu (drugi odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Ur. RS, št. 105/06 in novele). Stranka ima v takem primeru pravico vložiti tožbo zaradi molka organa na upravno sodišče, pri pravicah, kjer področni zakon zagotavlja varstvo v socialnem sporu, pa analogno na socialno sodišče.

Za pomoč pri upravnih postopkih se lahko obrnete na nas. Dosegljivi smo na elektronski pošti: info@vizaris.si ali po telefonu: 040 974 404.