Po novem bo davčni zavezanec moral vsak gotovinski račun posebej pred tiskanjem poslati v potrjevanje na finančno upravo. Sistem davčnih blagajn omogoča sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejuje sivo ekonomijo.
Z 2. januarjem 2016 bo tako treba v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov vse račune za dobave blaga in storitev, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po predpisanem postopku. Zavezanec bo moral vsak gotovinski račun posebej pred tiskanjem poslati v potrjevanje na finančno upravo.
Zakon sicer predvideva prehodno obdobje dveh let, do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči o tem, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno upravo RS ali vezano knjigo računov – v tem primeru bo moral zavezanec račune naknadno potrditi pri Finančni upravi RS.
- Kaj je davčna blagajna?
Davčna blagajna je blagajna, ki je prek elektronske povezave, v tem primeru interneta, neposredno povezana s finančno upravo oziroma njenim centralnim informacijskim sistemom. Blagajna je nadgrajena s posebno nadzorno enoto, ki dokumentira izdane račune ter jih pošilja na Furs v realnem času.
Sistem v velikem delu omogoča uporabo obstoječe strojne opreme, kot so računalniki, tablice, pametni mobilniki in registrske blagajne z internetno povezavo.
- Za koga bo z novim letom obvezna?
Davčne blagajne bodo morali imeti vsi, ki poslujejo z gotovino, za prodano blago ali opravljene storitve izdajajo račune in morajo voditi poslovne knjige in evidence. Sem sodijo tudi trgovine, frizerski saloni, masažni saloni, kozmetični saloni, ponudniki gostinskih storitev, zobozdravstvenih storitev, avtomehaniki, vulkanizerji, cvetličarne, turistične kmetije in drugi, izjema pa so denimo kmetje, ki jim za prodajo kmetijskih izdelkov iz osnovne dejavnosti ni treba izdajati računov.
Če boste poleg osnovne kmetijske dejavnosti opravljali še dopolnilno dejavnost na kmetiji, za katero zdaj morate izdajati račune, boste seveda za te račune morali imeti pripravljeno davčno blagajno, če so seveda ti računi plačani z gotovino.
- Kaj šteje za gotovinsko plačilo?
Za gotovinsko plačilo šteje vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun prodajalca oziroma dobavitelja blaga ali storitev.
Med gotovinska plačila šteje tudi plačilo z debetno ali kreditno kartico, s čekom, moneto in bitcoinom. Med izjemami pa so UPN nalog, položnica na bančnem ali poštnem okencu oziroma iz svoje spletne banke, PayPal, kompenzacija oziroma pobot ter nekatere izjeme pri poslovanju s tujino.
- Kako bo delovala davčna blagajna?
V trenutku potrditve računa se bo blagajna povezala z informacijskim sistemom Fursa, ta bo računu dodelil enkratno identifikacijsko številko (EOR), ki se bo izpisala na računu. Podatki o prometu se s tem zapisujejo v fiskalno kontrolno enoto, od koder jih ni mogoče izbrisati, to pa davčnim organom omogoča nadzor. Zavezanci tako pozneje ne morejo več prirejati prometa.
- Od kdaj bo treba imeti davčno blagajno?
Davčno blagajno bo treba imeti od 2. januarja 2016, lahko pa jo uporabljate že od 1. decembra letos. Za tiste, ki za izdajanje računov uporabljajo vezano knjigo, velja prehodno obdobje, in sicer do konca leta 2017.
- Koliko me bo stala?
Zakup opreme, primerne denimo za tržnice in potujoče trgovine, bo stal nekaj deset evrov na mesec za blagajno, treba pa je upoštevati še strošek za internetno povezavo. Če uporabljate vezane knjige računov in nameravate kupiti davčno blagajno, boste odšteli več sto evrov.
Ob nakupu davčnih blagajn bodo zavezanci deležni tudi možnosti uveljavljanja amortizacije osnovnih sredstev v višini 50 odstotkov. V dveh letih bodo tako lahko zmanjšali davčno osnovo v celotnem znesku nakupa, ob tem bodo lahko koristili tudi investicijsko olajšavo v višini 40 odstotkov vrednosti nakupa blagajn.
Tisti zavezanci, ki se bodo morda odločili za najem blagajn, bodo to v celoti lahko uveljavljali kot davčno priznan odhodek.
- Ali bo obvezna tudi za tiste, ki izdajo nekaj računov na mesec?
Če vam stranke z gotovino plačajo le nekaj računov na dan ali celo na mesec, vam bo Furs omogočil spletni dostop do brezplačne davčne blagajne v obliki aplikacije.
- Kaj pa če nimam internetne povezave?
Če poslujete na območju, kjer ni internetne povezave, boste o tem morali dobiti potrdilo agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo veljalo leto dni. V tem primeru lahko uporabljate vezano knjigo računov.
Kdor bo uporabljal vezano knjigo računov, bo moral podatke o računih vseeno prek e-povezave poslati na Furs v desetih dneh. Do konca 2017 bo sicer veljalo prehodno obdobje, ko ne bo treba dokazovati, da na določeni lokaciji ni interneta.
- Kolikšne bodo kazni za zavezance?
Kazni imajo velik razpon, in sicer segajo od dva tisoč do 50 tisoč evrov za ppavno osebo ter od pet tisoč do 75 tisoč za srednje ali velike gospodarske družbe. Tudi kazen za samostojnega podjetnika ni majhna, znaša od 1.500 do 25 tisoč evrov.
Z globo od 800 do pet tisoč evrov se za prekršek ob tem kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.
Za hujše prekrške, denimo če davčnemu organu ne pošljete predpisanih podatkov o računu, gredo globe od štiri tisoč do 75 tisočakov.
- Kakšne so kazni za kupce?
Zakon uvaja kaznovanje kupcev, če ne zadržijo računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Kupec bo sicer moral na zahtevo pooblaščene osebe nadzornega organa predložiti račun.
Za kupca oziroma prejemnika storitev je predvidena globa 40 eurov.
Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na telefonu 040 974 403 in na elektronskem naslovu info@vizaris.si