Če imate delavce, ki ste jih napotili na delo v tujino, se vam bodo stroški takšnih delavcev verjetno povečali, saj evropska komisija predlaga enaka pravila za napotene in lokalne delavce.
Za podjetja, ki začasno pošiljajo delavce na delo v tujino (manj kot dve leti), bodo kmalu veljala nova pravila. Evropska komisija namreč pripravlja na tem področju reformo, s katero želijo urediti trg dela napotenih delavcev. Spremembe bodo na treh glavnih področjih: plačilo za delo napotenih delavcev, pravila o začasnih agencijskih delavcih in dolgoročne napotitve.
Na komisiji sicer poudarjajo, da s predlogom ne želijo določiti, kakšno plačo naj izplača podjetje napotenemu delavcu, temveč hočejo zagotoviti enakovredno obravnavo lokalnih in napotenih delavcev, zagotoviti varstvo delavcev in pošteno konkurenco med podjetji. Vendar se bo za večino podjetij strošek dela za takšne delavce po novem povečal.
Poleg plače bo treba izplačati vse dodatke in božičnico
Glavna sprememba se torej nanaša na plačo, do katere je upravičen napoteni delavec. Trenutna direktiva samo zahteva, da za napotene delavce velja minimalna plača, novi predlog pa predvideva uporabo istih pravil o plači, ki veljajo v državi članici gostiteljici, pojasnjujejo na evropski komisiji.
Torej bodo v plačilu za delo poleg minimalne plače vključeni še druge nagrade in dodatki, kot so denimo božičnica ali dodatek za delovno dobo.
Komisija navaja tudi konkreten primer: gradbeni delavec, ki bo napoten na delo v Belgijo, bo poleg minimalnega plačila (od 13,379 evra do 19,319 evra na uro) dobil plačan še dodatek za slabo vreme, dodatek za mobilnost, dodatek k plači za posebne obremenitve, dodatek za obrabo orodja in podobno – vse, kar belgijskim delavcem zagotavlja splošno veljavna kolektivna pogodba za gradbeni sektor.
Kolektivne pogodbe bodo obvezno veljale tudi za napotene delavce
Evropska komisija predlaga, da pravila iz splošno veljavnih kolektivnih pogodb postanejo obvezna za napotene delavce v vseh gospodarskih sektorjih. O tem, ali bodo kolektivne pogodbe razglasile za splošno veljavne, se sicer lahko odločijo same države članice. Če jih, se pogodbe začnejo uporabljati tudi za napotene delavce.
Slovenija je med državami članicami, ki je že predpisala, da se splošno veljavne kolektivne pogodbe uporabljajo tudi za napotene delavce v vseh sektorjih, med njimi pa so tudi Avstrija, Belgija, Španija, Francija, Grčija, Finska, Italija, Nizozemska in Poljska. Za te države to novo pravilo ne bo prineslo sprememb. V drugih državah članicah, na primer v Nemčiji, na Irskem in v Luksemburgu, so to možnost v svoje zakonodaje uvedli samo v določenih sektorjih, pojasnjujejo na komisiji.
Napoteni delavci bodo kmalu dražji
Če bo šlo pri nekem poslu za več podizvajalcev, torej, da gre za podizvajalske verige, bodo imele države članice možnost, da za napotene delavce uporabijo enaka pravila o plačilu kot tista, ki so zavezujoča za glavnega izvajalca, tudi če so ta pravila določena v kolektivnih pogodbah, ki niso splošno veljavne, še predlaga komisija.
Kot pojasnjujejo na komisiji, lahko države članice od glavnih izvajalcev zahtevajo, da sprejmejo samo tiste podizvajalce, ki spoštujejo pravila o plačilu, na primer iz kolektivnih pogodb.
Konkreten primer: francosko gradbeno podjetje želi oddati naročilo lokalnemu francoskemu gradbenemu podjetju in španskemu gradbenemu podjetju. Če francoski predpisi določajo, da lahko izvajalci za podizvajalce najamejo samo podjetja, ki spoštujejo sporazume o plačilu na ravni podjetja, lahko Francija enako pravilo uporabi tudi za španskega podizvajalca, še pojasnjuje komisija.
Agencijski napoteni delavci bodo v tujini obravnavani enako kot redno zaposleni
Načelo enakega obravnavanja z lokalnimi agencijskimi delavci se bo uporabljalo tudi za napotene agencijske delavce. Zakonodaja EU – in tudi Slovenije – že določa, da morajo agencijski delavci imeti enake pogoje in plačilo kot redno zaposleni delavci v podjetju.
Do zdaj se to ni uporabljalo tudi za napotene delavce, po novem pa naj bi tako to veljalo tudi za napotene agencijske delavce, kar bo morala Slovenija, kot tudi nekatere druge države (Avstrija, Ciper, Estonija, Grčija, Finska, Hrvaška, Madžarska, Irska, Latvija, Portugalska in Slovaška) še vključiti v svojo zakonodajo.
Pri dolgoročno napotenem delavcu se uporabljajo pravila države gostiteljice
Predlog komisije pri dolgoročnih napotitvah, torej napotitvah za več kot dve leti, pa je, da se za takšne delavce uporabljajo vsaj obvezna pravila o varstvu delavcev iz delovnega prava države članice gostiteljice. Torej bi se dolgoročno napoteni delavci glede večine vidikov delovnega prava obravnavali enako kot lokalni delavci v državi članici gostiteljici.
Če je mogoče predvideti, da bo delavec napoten več kot 24 mesecev, se bo to pravilo uporabljalo že od prvega dne naprej. V vseh drugih primerih se bo začelo uporabljati takoj, ko bo obdobje napotitve preseglo 24 mesecev, še pojasnjujejo na komisiji.
Torej, če boste denimo delavca napotili v Nemčijo za več kot dve leti, bodo zanj veljala nemška pravila o varstvu pred neupravičenim odpuščanjem, tudi če delovno pravo v Sloveniji takega varstva denimo ne bi določalo.
Kako je z delavci iz tretjih držav
Podjetje, ki napotuje delavce iz tretjih držav v države članice EU, se morajo prav tako uporabljati vsaj iste zahteve kot za podjetja, ki napotujejo delavce iz druge države članice. Torej, če denimo izvajalec iz Bosne in Hercegovine dela v Nemčiji, bodo zanj veljala enaka pravila pri napotitvi delavcev, kot za slovensko podjetje, ki bi napotilo delavce v Nemčijo.