Na Finančni upravi RS (FURS) ugotavljajo, da je vse pogostejša praksa, ko podjetniki s pomočjo sorodnikov verižno ustanavljajo s.p. in tako prikrivajo dohodke ter plačujejo bistveno nižji davek, kot bi ga morali. Zato se je odločila temu narediti konec. Od začetka letošnjega leta tako velja, da se prihodki normirancev, ki so povezane osebe, med seboj seštevajo. V to skupino spadajo tako d.o.o. kot s.p. in popoldanski s.p.
Manj birokracije in ugodnejša obdavčitev
Normirana obdavčitev je v osnovi namenjena temu, da olajša poslovanje manjšim podjetnikom, ki samostojno nastopajo na trgu (in ne delajo zgolj za enega delodajalca) ter so zaradi tega bolj izpostavljeni tveganju izgube prejemkov. Po eni strani jim prihrani birokracijo in omogoča samostojno vodenje poslovnih knjig, zaradi česar imajo nižje fiksne mesečne stroške. Poleg tega jim zagotavlja vnaprej znano stopnjo končne obdavčitve, ki znaša štiri odstotke vseh prejemkov.
Obstajajo tudi varovalke, ki preprečujejo zlorabe. Ugodna obdavčitev trenutno velja za prejemke, ki so na letni ravni nižji od 100 tisoč evrov. Zaslužek, ki presega ta prag, je obdavčen po 20-odstotni stopnji. Ob tem lahko podjetniki v dveh zaporednih letih ustvarijo po največ 150 tisoč evrov letnih prihodkov. Če presežejo ta prag, morajo izstopiti iz sistema normirancev.
Najpogostejše zlorabe
Toda v poenostavljenem načinu poslovanja so številni podjetniki našli način za izogibanje davkom:
- podjetniki, ki se ukvarjajo s poslovnim svetovanjem in se izogibajo plačilu davka na dobiček, izstavljajo (fiktivne) račune sorodnikom,
- podjetniki, ki se zaposlijo v svojem podjetju in si izplačujejo minimalno plačo, ob tem odprejo še popoldanski s.p. in si prek njega po bistveno nižji davčni stopnji izplačujejo dodatne prejemke,
- delodajalci zaposlene nagrajujejo tako, da jim prek popoldanskega s.p. izplačajo dodatne, manj obdavčene prejemke.
Vsi ti izkoriščajo prednosti sistema normirane obdavčitve in se izognejo razmeroma visoki davčni obremenitvi prejemkov iz rednega delovnega razmerja.
Nadzori nad tveganimi zavezanci
Podjetniki, ki so v sorodu ali kako drugače povezani, bi morali v morebitnem davčno-inšpekcijskem postopku dokazati, da opravljajo vsak svojo dejavnost. Dokazno breme je na njih.
Če davčni zavezanec ne bo uspešen, mu ne bo grozilo le plačilo globe, ampak tudi odmera dodatnega davka in obvezen izstop iz sistema, kar bo zanj pomenilo bistveno višjo obdavčitev.
Izstop iz sistema – samoprijava?
Samostojni podjetniki bi morali izpolniti posebno izjavo o povezanih osebah in jo posredovati na Furs, vendar ta izjava še ni na voljo. Tisti, ki so že oddali davčne obračune brez omenjene izjave, so kljub temu izpolnili svojo zakonsko obveznost in se bodo s problematiko povezanih oseb srečali prihodnje leto. Na FURS-u ne bodo samodejno seštevali prihodkov normirancev, ki so povezane osebe, ampak se bo to kvečjemu presojalo v morebitnem davčnem nadzoru. Torej bi lahko imeli težave z davčno inšpekcijo v naslednjem letu ali v letu 2020.
Poglobljeni nadzori pri normiranih s. p. niso novost. Trajajo že od leta 2015, zdaj pa bodo inšpektorji dobili več možnosti za preprečitev zlorab. Z novo zakonodajo so želeli doseči tudi zastraševalni učinek, torej da bi utajevalci sami prenehali sporno prakso.
Normirani in navadni s.p.
Glavna razlika med normiranim in navadnim s.p. je v ugotavljanju davčne osnove in računovodstvu. Pri normiranem s.p. se davčna osnova ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov, pri navadnem pa se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški.
Normirani s.p. mora torej poleg socialnih prispevkov plačevati dohodnino, katere višina znaša štiri odstotke ustvarjenih prihodkov. Pri navadnem s.p. je medtem končna obdavčitev odvisna od višine davčno priznanih stroškov.
Pri navadnem s.p. je davčno osnovo možno zniževati tudi z uveljavljanjem olajšav, medtem ko normiranci tega ne morejo početi. Normirancem tudi ni treba najemati računovodskega servisa, saj ne oddajajo letnih poročil in pojasnil o poslovnem izidu. Njihova dolžnost je le, da vodijo evidenco izdanih računov ter do roka oddajo davčni obračun.