Od 1. januarja 2017 dalje veljajo nova pravila v zvezi s priglasitvijo normiranosti za zavezance – rezidente Slovenije, ki v tujini dosegajo dohodke, ki se v Sloveniji obdavčijo v okviru davka od dohodka iz dejavnosti in v Sloveniji še niso poskrbeli za vpis dejavnosti v davčni register.
Zavezanci, ki v tujini (in ne tudi v Sloveniji) dosegajo dohodke, ki se po slovenski davčni in drugi zakonodaji opredelijo kot dohodki doseženi iz naslova opravljanja dejavnosti, so dolžni davčnemu organu predložiti prijavo za vpis dejavnosti v davčni register na obrazcu DR-03, dejavnost pa lahko vpišejo tudi ”za nazaj”, pišejo na Finančni upravi RS (Furs).
Vpis dejavnosti “za nazaj”
Tako za primer vpisa dejavnosti ”za nazaj” kot tudi za primer vpisa de javnosti ”za naprej” je bilo zavzeto stališče, da lahko zavezanci ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če tak način ugotavljanja davčne osnove priglasijo ob vpisu dejavnosti v davčni register (tj. ob predložitvi prijave za vpis dejavnosti v davčni register oziroma najkasneje v osmih dneh od predložitve te prijave).
Na Fursu poudarjajo, da možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov pod omenjenimi pogoji (tj. ob opravi priglasitve normiranosti ob predložitvi prijave za vpis dejavnosti v davčni register na obrazcu DR-03 oziroma najkasneje v roku osmih dni od predložitve te prijave) velja samo še do konca leta 2016 (tj. do vključno 31. 12. 2016).
Kaj bo novega z novim letom?
Z novim letom, tj. od 1. januarja 2017 dalje, se bo pri naknadnem vpisu dejavnosti v tujini v davčni register, v primeru, da bi zavezanec želel ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, osemdnevni rok za opravo priglasitve normiranosti štel striktno od datuma, ko je zavezanec v tujini začel opravljati dejavnost.
To bo zavezanec davčnemu organu lahko dokazoval npr. z izpiskom iz tujega registra; če v tujini nima registrirane dejavnosti, z lastno izjavo itd.
Obdavčitev dohodkov iz tujine
Dohodnina
Z letom 2005 je Slovenija prešla na opredeljevanje dohodka po vsebini. Tako na primer za opredelitev dohodka iz dejavnosti ni več ključna registracija za opravljanje dejavnosti. Obdavčitev dohodkov iz tujine oziroma z virom v tujini sodi v sistem obdavčevanja v Sloveniji (gre za t. i. načelo obdavčitve svetovnega dohodka). Furs piše, da se moramo v tem primeru vprašati, kako bi bil obdavčen določen dohodek iz tujine (na primer iz naslova oddajanja nepremičnin v najem), če bi bil dosežen v Sloveniji.
Tako morajo davčni rezidenti Slovenije plačati dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.
Zavezanci, ki dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, z virom samo v tujini
Po Zakonu o finančni upravi (ZFU) morajo zavezanci, ki dohodke iz opravljanja delavnosti dosegajo le v tujini, v Sloveniji pa ne, dejavnost vpisati v davčni register (obrazec DR-03), in sicer v osmih dneh od začetka opravljanja dejavnosti. Dejavnost se lahko v register vpiše tudi za nazaj, v tem primeru mora zavezanec predloži potrebne dokumente (obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobja, ko dejavnost ni bila vpisana v register). Za nazaj se lahko v register vpiše tudi dejavnost zavezanca, ki dohodek iz naslova opravljanja dejavnosti v tujini napove le v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.
Ko zavezanec začne opravljati dejavnost na novo, mora v skladu Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2) izračunati tudi predhodno akontacijo/akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta. V primeru, da je zavezanec ob vpisu v davčni register priglasil ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se mu dohodnina od dohodka iz dejavnosti obračuna po 20 odstotni davčni stopnji, kot dokončni davek, ki se ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine.
Davčna osnova se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki (višino prihodkov in odhodkov zavezanec ugotavlja sam), doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti v davčnem oziroma koledarskemu letu. Če se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se zavezancu po zakonu priznajo odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov.
Slovenija je torej kot država rezidentstva dolžna zagotoviti odpravo dvojnega obdavčevanja dohodka. Praviloma se uporabi t. i. metoda navadnega odbitka (davek v Sloveniji se zmanjša za znesek davka, plačanega v tuji držav, pri čemer odbitek tujega davka ne sme biti višji, kot bi bil znesek davka, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v tujini). Navedeni odbitek v tujini plačanega davka lahko zavezanec uveljavlja v davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
Zavezanci, ki dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, z virom v tujini in v Sloveniji
V primeru, da zavezanec v Sloveniji že dosega dohodke iz opravljanja dejavnosti in je zaradi tega že vpisan v kateremkoli registru, se šteje, da ima v tujini poslovno enoto. Tudi za dejavnosti, ki jih zavezanec opravlja v tujini, mora prihodke in odhodke ugotavljati v skladu s slovensko davčno zakonodajo. Tuje prihodke in odhodke mora nato vključiti v davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki jih opravlja v Sloveniji. Davčna osnova se tudi za dejavnosti, ki jih zavezanec opravlja v tujini, ugotavlja na isti način kot jo ugotavlja za dejavnosti, ki jih opravlja v Sloveniji. Zavezanec ima prav tako možnost v davčnem obračunu uveljavljati odbitek v tujini plačanega davka iz opravljanja dejavnosti.
Obdavčitev dohodkov iz tujine: davek na dodano vrednost
Če kraj obdavčitve ni Slovenija, se znesek transakcije ne všteva v obdavčljivi promet. Če te transakcije opravlja davčni zavezanec, ki je v Sloveniji identificiran za namene DDV, se znesek teh transakcij ne vpisuje v obračun DDV-O.