Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Prihodkovna meja pri normirancih

Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini 80 % pod naslednjimi pogoji: če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov (popoldanski s.p.) ali če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnost ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu obvezno socialno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev (navadni s.p.), in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno. Po novem normiranec v dveh zaporednih letih ne sme preseči prihodkovnega praga 300.000 evrov Zakon o dohodnini je letos na področju normirancev uvedel tudi novost – zgornjo omejitev prihodkov, ki jih normiranec sme doseči v dveh zaporednih letih poslovanja. Gre za določbo 14. odstavka 48. člena, ki določa, da mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih obdobij preseže 150.000 evrov izstopiti iz sistema normiranca. Ta pogoj zavezancu omogoča, da lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov. Če kot primer vzamemo osebo, ki je s.p. odprla leta 2018, ko se je zakon tudi pričel uporabljati, bo to pomenilo, da podjetnik lahko že v prvem letu zasluži 300.000 evrov, iz sistema normiranca pa bo moral izstopiti šele leta 2020. Šele takrat bo namreč mogoče določiti povprečje prihodkov dveh zaporednih davčnih obdobij. Po drugi strani, pa je za samostojnega podjetnika, ki posluje že več let mogoče določiti poprečje prihodkov zadnjih dveh let (2016 in 2017). Če je torej podjetnik v davčnih letih 2016 in 2017 skupaj presegel 300.000 prihodkov, bo moral svojo davčno osnovo ugotavljati...

Kakšne možnosti imajo poslovni subjekti v primeru obveznosti plačila davka?

V praksi se lahko zgodi, da poslovni subjekti, davčni zavezanci, ki morajo plačati določeno davčno obveznost, le te iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo plačati v, za to predpisanem oziroma določenem, roku. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) poslovnim subjektom v teh primerih omogoča več različnih možnosti, in sicer: odlog plačila davčne obveznosti za določeno obdobje, obročno plačilo davčne obveznosti v več manjših obrokov, in izjemoma tudi odpis plačila davčne obveznosti. Odlog in obročno plačevanje davka lahko finančni organ davčnemu zavezancu dovoli v primerih, ko davčni zavezanec dokaže, da bi mu zaradi plačila davčne obveznosti nastala hujša gospodarska škoda ali v primerih, ko davčni zavezanec finančnemu organu predloži taksativno določene instrumente zavarovanja oziroma dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Kljub obstoju razloga za odlog oziroma obročno plačilo davčne obveznosti oziroma predložitvi ustreznega zavarovanja s strani davčnega zavezanca pa finančni organ odloga in obročnega plačevanja davčne obveznosti ne more odobriti za akontacije davka in davčni odtegljaj, če ZDavP-2 ne določa drugače. Poleg tega se določbe glede odloga in obročnega plačila davka ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje in za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odlog oziroma obročno odplačevanje davka predstavlja za davčnega zavezanca ugodnejši način odplačevanja davka, z odpisom pa njegova davčna obveznost v celoti ali delno preneha. V zvezi s tem imajo davčni zavezanci različne možnosti: Obročno odplačilo davka na največ 3 mesečne obroke (za fizične osebe); Odpis, delni odpis, odlog za obdobje največ 24 mesecev oziroma obročno odplačilo davka na največ 24 mesečnih obrokov v primeru ogroženosti preživljanja (za fizične osebe); Odlog za obdobje največ 24 mesecev oziroma obročno odplačilo davka na največ 24 mesečnih...

Dijaki in študenti, ki se v novem šolskem letu ne bodo več šolali, ali če so dopolnili 26 let, morajo pravočasno urediti svoje zdravstveno zavarovanje

Ob začetku novega šolskega in študijskega leta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) obvešča dijake in študente, ki so dopolnili 18 let in se v novem šolskem oz. študijskem letu ne bodo več šolali, ali so že pred začetkom novega šolskega oz. študijskega leta dopolnili 26 let, da si morajo urediti svoje obvezno zdravstveno zavarovanje, priporočljiva pa je tudi ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je otrok, ki ni sam zavarovanec, obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do konca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem je dopolnil starost 26 let. Otrok, ki je zavarovan kot družinski član in se po dopolnjeni starosti 18 let več ne šola oz. izgubi status, ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član. Zato si mora obvezno zdravstveno zavarovanje urediti po drugi podlagi, in sicer tisti, za katero izpolnjuje pogoje. Če ne izpolnjuje pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje po drugi prednostni podlagi, sta kot zadnji možni podlagi za zavarovanje, podlagi iz 20. in 21. točke 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zavarovanje po 20. točki, po kateri so zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po drugi podlagi, si oseba uredi sama z vložitvijo prijave na ZZZS. Sama je tudi zavezanec za plačilo prispevka za zavarovanje. Po 21. točki pa so zavarovani slovenski državljani s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po drugi podlagi, izpolnjujejo...

Manj administracije na področju starševskega varstva

Eden pomembnejših ukrepov na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve na področja zmanjševanja administrativnih ovir in pozitivnih posledic na področju starševskega varstva je vzpostavitev avtomatske povezave pridobivanja podatkov med centri za socialno delo in Finančno upravo RS.  Od 6. 4. 2018 naprej vzpostavljena povezava omogoča neposredno pridobivanje podatkov o zaposlitvi in o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo. Spremembe obsegajo ukinitev izpolnjevanja podatkov na Obrazcu Priloga S-1 za osebe, ki odhajajo na materinski/očetovski/starševski dopust za 40.000 vlog na letni ravni. Do administrativne razbremenitve je prišlo za vlagatelje, delodajalce in strokovne delavce zaposlene na CSD. V okviru evalvacije ukrepov iz Enotne zbirke ukrepov, ki je bila pripravljena na Ministrstvu za javno upravo, se ocenjuje, da so se skupaj na letni ravni zmanjšala administrativna bremena za 937.128,00 EUR. Evalvacija ukrepa “Neposredno pridobivanje podatkov o zaposlitvi in o plači oziroma osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo od FURS s strani strokovnih delavcev CSD na področju starševskega varstva” je objavljena...

Poglavitne rešitve, ki jih predvideva Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. a) Ureditev kuponov V predlog zakona je vključena opredelitev kuponov, vrst kuponov (enonamenski in večnamenski) in v tej zvezi določitev obveznosti obračuna DDV ter davčne osnove. Dopolnjen je 18. člen ZDDV-1, ki se mu dodajo členi 18.a, 18.b in 18.c člen ter nadalje dopolnjen 36. člen ZDDV-1. V 18.a členu, ki sledi opredelitvi novega 30.a. člena Direktive 2006/112/ES, ki je bil dodan z Direktivo 2016/1065/EU, je podana definicija in vrste kuponov. Kupon pomeni instrument, v zvezi s katerim obstaja obveznost, da se sprejme kot plačilo ali delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev, pri čemer so blago, ki bo dobavljeno, ali storitve, ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih dobaviteljev navedeni na samem instrumentu ali v pripadajoči dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe takšnega instrumenta. Glede na značilnosti oz. razpoložljivost podatkov je enonamenski kupon opredeljen kot kupon, v zvezi s katerim sta ob njegovi izdaji znana kraj dobave blaga ali opravljanja storitev, na katere se nanaša kupon, in DDV, ki ga je treba plačati za navedeno blago ali storitev. Večnamenski kupon je kupon, ki ni enonamenski kupon. V 18.b členu, ki sledi opredelitvi 1. točke novega 30.b člena Direktive 2006/112/ES, ki je bil dodan z Direktivo 2016/1065/EU, je določeno, da se pri enonamenskemu kuponu vsak njegov prenos s strani davčnega zavezanca, ki deluje v svojem imenu, šteje za dobavo blaga ali storitev in nastane obveznost obračuna DDV. Sama dobava blaga ali storitev prinositelju kupona ne predstavlja ločene dobave blaga ali storitev in ne nastane obveznost obračuna DDV. V primeru, ko dobavitelj blaga in storitev ter izdajatelj kupona...

Prenos nepremičnine v poslovne knjige s.p.

Prenos nepremične v poslovne knjige s.p. je preprost postopek. Lastniku zanj ni treba plačati nobenih stroškov. Tudi v primeru hipoteke banke nimajo zadržkov, želijo le, da jih o tem obvestijo. Prenos lahko opravi podjetnik sam Postopek prenosa lastništva mora samostojni podjetnik nepremičnino, ki jo oddaja, prenesti v svoje poslovne knjige. Postopek lahko opravi podjetnik sam, pri čemer mu ni treba plačati nobenih notarskih ali davčnih stroškov. Napisati je treba sklep o vnosu nepremičnine na datum registracije s.p. V pregled se vpišejo zaporedna številka, vrsta nepremičnine, kupoprodajna pogodba o nabavi nepremičnine in njena nabavna vrednost. Za nabavno vrednost se lahko uporabi cenitev na dan vnosa ali cenitev Geodetske uprave Republike Slovenije, ki pa velikokrat ne ustreza realni vrednosti nepremičnine. Nepremičnine, ki so se pridobile v zasebno sfero pred registracijo dejavnosti s.p., se lahko prenesejo tudi v poslovne knjige s.p., ki je že registriran. Postopek je enak, pomembno je le, da je posameznik nepremičnine pridobil pred začetkom opravljanja dejavnosti v statusu s.p. Ob prenehanju dejavnosti s.p. se nepremičnine brez vsakršnih dajatev spet prenesejo v zasebno sfero. V zemljiški knjigi je lastnik še vedno fizična oseba Če pa s.p. nabavi nepremičnino v času opravljanja dejavnosti, se taka nepremičnina evidentira v dejavnosti in oddaja v najem. V tem primeru je treba ob prenehanju dejavnosti s.p. in prenosu nepremičnine v zasebno sfero razliko med ocenjeno tržno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo evidentirati kot prihodek, dobiček pri odtujitvi, ki povečuje prihodke normiranega s.p. in davčno osnovo. Po zakonu o zemljiški knjigi se evidentirajo v zemljiško knjigo nepremičnine, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb. Ne glede na to, da se nepremičnina nabavi ali prenese v...

Koledar

september 2018
P T S Č P S N
« Avg    
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!