Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Registracija podjetja na domačem naslovu

V postopku registracije podjetja je potrebno izkazati lastništvo nepremičnine, v kateri se bodo nahajali poslovni prostori ali pa samo poslovni naslov podjetja. V kolikor bodoči podjetnik ni lastnik nepremičnine, v kateri bo posloval, mora pri odprtju podjetja priložiti s strani lastnika nepremičnine overjeno izjavo o dovolitvi poslovanja. To mora biti podpisano s strani lastnika nepremičnine ter overjeno pri notarju ali na točki VEM (kjer je brezplačna) ali na Upravni enoti (kjer je cenovno ugodnejša od notarske overitve). Obrazec mora vsebovati podatke lastnika poslovnega prostora (ime, naslov, davčna številka), na njem mora biti jasno razvidno, za kateri prostor gre. Hkrati pa morajo biti navedeni podatki za podjetje, ki se mu daje dovoljenje za opravljanje dejavnosti: ime, davčna številka ter naslov poslovanja. Če podjetje še ni ustanovljeno, zadostuje navedba bodočega imena podjetja, naslova podjetja ter zastopnika. Davčne številke ne morete navesti, ker še ne obstaja, razen za s.p., kjer je davčna številka osebe enaka davčni številki s.p. Registracija podjetja v najemniški pisarni Če vam pisarno oddaja podjetje, ki ni lastnik poslovnega prostora, podpis tega podjetja ne zadostuje. Izjavo vam mora overiti sam lastnik prostorov. Registracija podjetja v stanovanjskem bloku Že kar nekaj vprašanj smo dobili s strani podjetnikov, ki želijo svoje podjetje registrirati v stanovanjskem bloku, v katerem so v najemu. Potrebno je dobiti dovoljenje za poslovanje s strani lastnika stanovanja. Če je teh lastnikov več, je potrebno dobiti dovoljenje s strani vseh lastnikov stanovanja. Registracija podjetja v lastniškem prostoru Dovoljenja ne potrebujete v primeru, da ste sami lastnik prostora. V tem primeru lahko lastništvo preverijo referenti na VEM točki. Nova določba velja za zavode, delniške družbe, družbe z neomejeno odgovornostjo, seveda pa tudi za s.p. in...

Kaj se zgodi s podjetjem ob smrti družbenika ali samostojnega podjetnika

Kadar pride do smrti družbenika družbe ali samostojnega podjetnika, to ne vpliva le na poslovanje podjetja, temveč tudi na druge pravne posledice, povezane predvsem z vstopom naslednikov v podjetje. Pomembno je ugotoviti, ali gre za oporočno dedovanje ali dedovanje na podlagi zakona, kdo bodo potencialni dediči, kakšna je vrednost zapustnikovega premoženja, ali se bo kateri od dedičev odpovedal dedovanju ipd. Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) se poslovni delež v družbi oziroma podjetje s. p.-ja lahko deduje. Z vidika dedovanja in nadaljevanja poslovanja pa je bistveno, da se dediči poskusijo dogovoriti, kateri od njih bo prevzel podjetje (poslovni delež) po zapustniku in skrbel, da podjetje posluje naprej. Po Zakonu o dedovanju (ZD) pokojnikova zapuščina po zakonu preide na njegove dediče v trenutku njegove smrti. To pomeni, da so že s trenutkom njegove smrti dediči nosilci premoženja in obveznosti zapustnika. Do razdelitve premoženja v zapuščinskem postopku, bodo dediči ›pravna skupnost‹, kar pomeni da do delitve skupno upravljajo dediščino in razpolagajo z njo. Dediči se lahko sporazumejo glede uprave dediščine. Dedovanje poslovnega deleža v d. o. o. Zakonodaja določa, da se poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo kot pravica lahko deduje. Ker bo dokončna odločitev o dejanskem dediču znana šele po koncu zapuščinskega postopka, je v vmesnem času kot družbenik v sodnem registru še vedno naveden zapustnik. Pri dedovanju poslovnega deleža je pomembna predvsem ugotovitev vrednosti poslovnega deleža, ki se določi na podlagi skrbnega pregleda, popisa in ocene vrednosti. Popis in cenitev premoženja opravi notar ali izvršitelj, ki ga določi zapuščinsko sodišče, oziroma delavec sodišča, ki ga določi sodnik. Če sta bila ime ali priimek družbenika navedena v imenu...

Povračila stroškov v zvezi z delom

Pri obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom je treba ločiti njihovo delovnopravno obravnavo od davčne obravnave. Pravico delavca do povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1, ki v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Višina povračil tovrstnih stroškov se določi s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo ali z izvršilnim predpisom. Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o dohodnini – ZDoh-2, ki v prvem odstavku 44. člena med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Pogoje in višino povračil določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba. Če delodajalec izplačuje povračila teh stroškov v znesku, ki presega znesek, ki ga za navedena povračila določa Uredba kot neobdavčen, se znesek posameznega povračila v delu, ki presega znesek, določen v Uredbi, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja Prehrana med delom Povračilo stroškov prehrane med delom za vsak dan, ko je delojemalec na delu vsaj 4 ure, se ne všteva v davčno osnovo v višini 6,12 eur (2. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba). Če delodajalec delojemalcu, ki je na delu prisoten štiri ure ali več, zagotovi obrok prehrane, je neobdavčen znesek dejanska vrednost tega obroka, vendar ne več kot 6,12 eur. Če je...

Povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem

Dnevnice – službena pot v domovini Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba višino neobdavčenega zneska dnevnice določa v odvisnosti od časa trajanja službenega potovanja. Znesek neobdavčene dnevnice se zmanjša, če stroški prenočevanja na službenem potovanju vključujejo zajtrk (povezava 4. člen in tretji odstavek 6. člena Uredbe). Službeno potovanje nad 12 do 24 ur nad 8 do 12 ur nad 6 do 8 ur v Sloveniji 21,39 eur 10,68 eur 7,45 eur V Sloveniji – zajtrk plačan 90 % zneska 85 % zneska / Za službena potovanja v Sloveniji Uredba ne določa zmanjšanja dnevnice, če ima delojemalec zagotovljene brezplačne obroke, zato je smiselno, da delodajalec te primere uredi z notranjim aktom, v katerem opredeli, da se v teh primerih pripadajoča dnevnica zmanjša oz. ne izplača. Pri davčni obravnavi je treba izhajati iz vsebinske opredelitve dnevnice. Delodajalec povračilo stroškov prehrane na službeni poti izplača v obliki dnevnice. Ostale stroške, ki jih ima delavec na službeni poti, pa delavec dobi povrnjene na podlagi dokazil, kot so: račun za nočitev, račun za javna prevozna sredstva (oziroma v primeru uporabe lastnega vozila kilometrina na podlagi potnega naloga), račun za ostale stroške (primeroma parkirnina). Povračilo teh stroškov ni zajeto v višino dnevnice, iz česar sledi, da dnevnica po vsebini pomeni zgolj povračilo stroškov prehrane. Pravica do povračila stroškov prehrane oziroma dnevnice je tako lahko pogojena samo z dejanskim nastankom stroškov prehrane na službenem potovanju. Če so stroški prehrane na službenem potovanju všteti v ceno druge storitve, ta pa je plačana, v primeru hkratnega izplačila dnevnice pride do dvakratnega povračila teh stroškov. Iz navedenega izhaja, da se dnevnica in zagotovljena prehrana na...

Davčno potrjevanje računov – pogosta vprašanja in odgovori

Novosti glede davčnega potrjevanja računov v letu 2018 ter posebnosti pri izdajanju računov za plačila rezervacij preko spletnih portalov. Vprašanje 311: Kakšne so spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki veljajo od 1. 1. 2018 dalje ? (1. 1. 2018) Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov po izteku prehodnega obdobja (31. december 2017) in s tem odprava obveznosti dokazovanja nezmožnosti dostopa do spleta za zavezanca. Zavezanec se lahko prostovoljno odloči ali bo za izdajanje računov v poslovnem prostoru uporabljal elektronsko napravo ali vezano knjigo računov. Podaljšuje se rok za sporočanje podatkov o izdanih računih iz vezane knjige. Zavezanec mora davčnemu organu poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan. Rok, v katerem lahko imetniki računov (kupci) prek spletnega programa ali mobilne aplikacije preverijo, ali so bili podatki o izdanih računih sporočeni davčnemu organu, se je podaljšal s 30 na 60 dni od dneva izdaje računa. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (novela ZDavPR-A) je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 69/17 dne 8. 12. 2017, in je začel veljati dne 1. 1. 2018. Vprašanje 312: Ali se od 1. 1. 2018 dalje še lahko uporablja vezana knjiga računov za izdajanje računov? (1. 1. 2018) Da. Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov. Zavezanec se lahko prostovoljno odloči ali bo za izdajanje računov v poslovnem prostoru uporabljal elektronsko napravo ali vezano knjigo računov, pri čemer...

Izdaja računov

Izdaja računa je opravilo, ki naj bi ga obvladal vsak podjetnik. Vse osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo namreč za opravljeno dobavo blaga ali storitev zagotoviti izdajo računa. Voditi morajo tudi predpisane poslovne knjige in evidence. Kakšna mora biti vsebina računa? Vse osebe, ki opravljajo dejavnost, morajo za opravljeno dobavo blaga ali storitev zagotoviti izdajo računa. Voditi morajo tudi predpisane poslovne knjige in evidence. Oblika računa je prosta, vsebina računa pa je zakonsko določena (82. člen Zakona o davku na dodano vrednost). Davčni zavezanec, ki izda račun, mora na njem navesti: zaporedno številko podatke izdajatelja iz ustreznega registra (poslovnega/sodnega). kraj izdaje, datum izdaje, datum opravljene storitve/datum dobave blaga, datum plačila, opredelitev zaračunane storitve, znesek brez DDV, stopnja DDV, znesek DDV (če je izdajatelj zavezanec za DDV) in znesek za plačilo podpis ali žig Žig ni obvezen, saj lahko zavezanec posluje brez žiga. Davčni zavezanec mora biti pozoren predvsem pri opredelitvi zaračunane storitve. Bistveno je, da je nedvoumno razvidno zakaj se je določen znesek zaračunal. Kdaj izdaja računa ni potrebna? Na Finančni upravi RS (FURS) pojasnjujejo, da izdaja računa ni potrebna za prodajo: vozovnic, kart, žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolkov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; blaga iz avtomatov; periodičnega tiska (posameznih izvodov časopisa, revij itd.); vplačila za udeležbo v igrah na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo (npr. srečke); kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja in interneta; lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev (npr. mleko, med, hlodovina, drva, sadje, žito,…), ki jih davčni zavezanec, kmečko gospodinjstvo, ki ni identificirano za namene DDV, pridela in prodaja v okviru osnovne kmetijske in...

Koledar

junij 2018
P T S Č P S N
« Maj    
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!