Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Predkupna pravica družbenikov

Obstoječi lastniki lastniškega kapitala imajo v podjetju prednostno pravico pri vpisu novih lastniških deležev. Ta pravica je urejena v Zakona o gospodarskih družbah. Neredko se zgodi, da nastopi prodaja lastniškega deleža v podjetju, ki pa lahko močno vpliva na bodoče poslovanje družbe, sploh če gre za procentualno visok vložek. V družbah, kjer je družbenikov več, so ti zavarovani z institutom prednostne pravice. V ideji je podobna predkupni pravici, vendar pa je lahko omejena z nujnim soglasjem obstoječih družbenikov, v kolikor se ne pojavi kupec med njimi. Obstoječi družbeniki imajo prednostno pravico do prevzema novih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala, prav tako pa do prevzema vložkov odhajajočih družbenikov, razen če je z družbeno pogodbo določeno drugače. Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in o pogojih prodaje. Ob tem jih mora pozvati, da mu mora zainteresirani kupec sporočiti pripravljenost za nakup v roku enega meseca od prejema obvestila. Če se zgodi, da je za nakup zainteresiranih več obstoječih družbenikov, postanejo novi lastniki le vsi skupaj, torej skupni sorazmerni lastniki enega lastniškega deleža. V družbeni pogodbi se lahko določi, da je za odsvojitev lastniškega deleža osebam, ki niso obstoječi družbeniki, nujno potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov. Ob tem morajo biti nujno podani natančni pogoji za izdajo tega soglasja. V kolikor družbeniki ne podajo soglasja, hkrati pa nihče izmed njih ni pripravljen kupiti lastniškega deleža, lahko družbenik vseeno izstopi iz družbe. Za tistega, ki je pridobil nov poslovni delež je nujno, da se to dejstvo vpiše v poslovni register. Prednostni odkup lastniškega dela pa je precej drugače urejen pri delniških družbah. Pravica do...

Varovanje podatkov pri videonadzoru

Dandanes nas kamere spremljajo na vsakem koraku, videonadzor pa je prodrl tudi v zasebna življenja posameznikov. Tehnologija videonadzora postaja vedno bolj dovršena, zato se zabeleži vedno več informacij o posameznikih. Kako je urejen videonadzor v Sloveniji? Osebe javnega in zasebnega prava morajo o izvajanju videonadzora podati obvestilo. To pa ni edina zahteva za zakonit videonadzor. Pri tem je potrebno upoštevati tudi zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Videonadzor z vidika varstva osebnih podatkov je v Sloveniji urejen v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). 74. člen omenjenega zakona vsebuje pravilo, da mora tisti, ki želi uvesti videonadzor, razen če ni samo za domačo uporabo, o tem objaviti obvestilo. Predmetno obvestilo mora biti vidno in razločno ter mora vsebovati naslednje informacije: obvestilo, da se izvaja videonadzor, naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja, telefonsko številko za pridobitev informacije o tem, kje in koliko časa se shranjujejo podatki iz videonadzornega sistema. V skladu z zakonodajo mora tista pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor zagotoviti, da je sistem zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. Skladno z določbami 24. in 25. člena ZVOP-1 mora ta pravna ali fizična oseba v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1. Prav tako mora v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema. Poleg videonadzora in obveščanja mora biti urejen tudi zanesljiv sistem sledljivosti, ki mora vsebovati naslednje podatke: kraj in datum, kdaj je bil posnetek narejen, kdo je do...

Nega otroka: kdo plača bolniško s.p.?

Mogoče veste kdo plača bolniško, če je samostojni podjetnik doma zaradi bolezni svojega otroka (tj. nega otroka)? Ko gre s.p. sam na bolniško, je zadeva za njegov posel lahko precej tvegana in mu povzroči izpad dohodkov, a ko s.p. ne more poslovati zaradi nege otroke, mu nadomestilo za bolniško odsotnost krije država oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prav tako kot vsakemu zaposlenemu. Samozaposlene osebe in osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost (samostojni novinarji, samozaposleni v kulturi…) imajo pri nadomestilih za bolniško odsotnost zaradi bolezni svojih otrok (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) jo imenuje nega družinskega člana) enake pravice kot redno zaposleni. To velja za vse osebe, ki si same plačujejo prispevke za socialno varnost. Nadomestilo znaša 80 odstotkov od osnove, za osnovo pa se upošteva povprečna osnova za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu. Nadomestilo pa velja za: največ sedem delovnih dni za otroke do dopolnjenega 18. leta starosti, največ 15 delovnih dni za otroke do sedmega leta starost, starejšega duševno in telesno prizadetega otroka. Kaj mora narediti s.p., da dobi nakazilo od ZZZS? S.p. mora v tem primeru od osebnega zdravnika pridobiti potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (obrazec BOL) in ga poslati na finančno upravo, kjer izpolnijo hrbtno stran obrazca. Ko ZZZS prejme pravilno izpolnjen obrazec, morate tja, če to delate prvič, posredovati tudi podatek o številki osebnega računa in nazivu banke. Potrebovali pa bodo tudi izjavo o uveljavljanju olajšav pri izračunu dohodnine za vzdrževane družinske člane. Ko je dokumentacija popolna, vas čaka nakazilo v roku 15 dni. Podrobneje si lahko preberete na spletni strani ZZZS pod Uveljavljanje pravice do nadomestila samostojnih zavezancev. Kdaj še...

Kakšne so zakonite in pogodbene zamudne obresti?

Zakonite zamudne obresti so zakonsko predpisana posledica zamude izpolnitve obveznosti. Pogodbene zamudne obresti pa so tiste, za katere se dogovorita stranki v pogodbi, ločeno od zakonskega predpisa. Stranki lahko tudi izključita veljavo zakonitih obresti. Obresti dejansko pomenijo ceno za uporabo denarja. Iz tega sledi, da lahko obresti obračunamo samo na denarne obveznosti. Poznamo različne kategorije obresti; pogodbene, zakonske zamudne, pogodbene zamudne in procesne obresti. Pogodbene obresti pomenijo ceno obveznosti in lahko trajajo že v času pred zapadlostjo obveznosti. Takšne obresti so navadne pri posojilih, kjer se obračunajo na mesečni ali letni bazi v času, preden je potrebno posojilo dejansko vrniti. Pogodbene zamudne obresti so tiste, ki se začnejo šteti s prvim dnem zamude. Ta nastane naslednji dan po zapadlosti obresti. Stranki sami določita, koliko znašajo in kako se obračunajo. Zakonite zamudne obresti so tiste, ki jih določa zakon in veljajo, če se stranki ne dogovorita drugače. Bistvena funkcija zamudnih obresti je plačilo za uporabo denarja, ter pribitek, ki dolžnika spodbuja k čim hitrejši izpolnitvi. Zakonske zamudne obresti so urejene v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1). Zakon, ki ga sestavlja le par členov, določa naslednje: Predpisana obrestna mera je obrestna mera, ki se obračuna na letni ravni. Po njej se obrestujejo denarne (ne pa druge) obveznosti, pri tem pa se štejejo od dneva nastanka zamude do dneva plačila. Zakonito obrestno mero lahko stranki izključita s pogodbenim določilom. Trenutno znaša predpisana obrestna mera zamudnih obresti 8 odstotnih točk. Slednja se lahko prišteje dogovorjenim obrestim, ki niso vezane na zamudo (pribitek). Do nedavnega je veljala tudi vodilna obrestna mera ECB, ki pa od marca 2014 znaša 0%. Predpisana obrestna...

Popoldanski s.p. in njegove posebnosti

Popoldanski s.p. je dopolnilna dejavnost in pogoje za odprtje je, da ste pri nekem delodajalcu zaposleni za polni delovni čas, za 40 ur na teden. Če ste zaposleni za krajši čas od polnega, se lahko za preostanek manjkajoče tedenske delovne obveznosti samozaposlite in tako plačuje prispevke do t. j. polne delovne obveznosti – redni s.p. Krajši delovnik zaradi starševstva, upokojenci in študentje: popoldanski s.p. ni za vas! Četudi delate za krajši delovni čas od polnega zaradi starševstva, popoldanskega s.p. ne boste mogli odpreti, saj je krajši delovni čas namenjen temu, da starši preživijo več časa z otrokom. Popoldanski s.p. pa bi bil v nasprotju s tem namenom, saj bi staršu čas z otrokom jemal. Tudi upokojenskega ali študentskega s.p. več ni; upokojenec lahko odpre s.p., vendar v tem primeru zanj velja delna pokojnina. Sicer pa upokojenci, če želijo, lahko ostanejo delovno aktivni kot zaposleni ali samozaposleni za najmanj 2 uri na dan (10 do 14 ur tedensko) in v tem primeru prejemajo 75 odstotkov pokojnine. Študent ne more odpreti popoldanskega s.p., temveč rednega. Študent s statusom samozaposlene osebe, za katerega plačuje polne prispevke, izgubi vse ugodnosti, ki jih študentski status prinaša. Prav tako, če študent opravlja dejavnost, ne izpolnjuje pogojev, da bi zanj starši oziroma skrbniki ali zakonec uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana! Razlika med popoldanskim in navadnim s.p. namreč nastopi pri plačilu prispevkov za socialno varnost, ki so pri popoldanskem s.p. precej nižji. Če bi se želeli ukvarjati s čim dodatnim, lahko razmislite o ideji osebnega dopolnilnega dela, če se seveda vaša dejavnost umešča na listo dovoljenih del.  Lahko imate tudi kot popoldanski s.p. priglašeno osebno dopolnilno delo, pri tem...

Kakšna naj bo vsebina splošnih pogojev poslovanja?

Splošni pogodbeni pogoji (SPP) so tipska pogodba, ki se sklepa v obsežnih količinah in ostaja ves čas enaka. Gre za pogodbe, ki so najpogostejše v razmerjih med poslovnimi subjekti in potrošniki. SPP-ji so ponavadi dodatek k pogodbi, v katerem so določeni vsi pogoji poslovanja te stranke. Ni treba, da so del glavne pogodbe, saj se lahko v glavni pogodbi vključi le določba, da se pri tem upoštevajo SPP-ji ene izmed strank. Pri tem je treba razlikovati med SPP-ji in formularnimi pogodbami. Slednje so vnaprej pripravljene pogodbe, ki jih dopolnimo le z manjkajočimi elementi. SPP-ji pa se praviloma ne spreminjajo, le priključijo glavni pogodbi, v kateri so navedeni vsi specifični podatki, predvsem to, kdo sta stranki, predmet in cena. SPP-ji so pomemni za optimalen potek poslovanja. Podjetju olajšajo sklepanje pogodbe, sploh tedaj, kadar je narava poslovanja takšna, da podjetje sklene na stotine ali tisoče pogodb dnevno. SPP-ji se najpogosteje uporabljajo v storitvenem sektorju, kjer podjetja poslujejo s številnimi potrošniki. Najpogostejše panoge so bančništvo, zavarovalništvo in internetna prodaja. Ker so ti potrošniki pogosto neuki prava in le izjemoma preberejo SPP-je, jih dodatno varuje Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) in evropska Direktiva o nepoštenih pogodbenih pogojih. Pri poslovanju z SPP-ji veljajo nekatera temeljna pravila: Prvo je temeljno načelo, ki mu rečemo contra proferentem pravilo. To pravilo pravi, da se v primeru nejasnosti SPP-ji razlagajo v škodo tistega, ki jih je pripravil. Iz tega sledi, da je v primeru spora o vsebini pogodbe, zapisane v SPP-jih, potrošnik v boljšem položaju, saj je tista stranka, ki ni imela možnosti prilagajanja in ni poznala vseh morebitnih pasti pogodbe. Drugo pravilo je, da imajo posebni pogoji,...

Koledar

marec 2017
P T S Č P S N
« Feb    
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!