Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Podjetnikom in podjetjem večino dokumentov FURS vroča le še elektronsko

Finančna uprava RS ugotavlja, da si določene pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo še vedno niso uredile vsega potrebnega za uspešno prejemanje elektronsko vročenih dokumentov. Seznam dokumentov, ki se vročajo elektronsko, je namreč vse daljši. Objavljen je na spletni strani FURS. Gre za zelo pomembne dokumente (npr. sklepe, opomine, inšpekcijske odločbe itd.), ki lahko nosijo pravne posledice, zato je zelo pomembno, da so zavezanci z njimi seznanjeni. Sporočite svoj elektronski naslov: FURS posebej poziva podjetja in podjetnike, da za namen dodatnega obveščanja o prejemu dokumenta preko portala eDavki sporočijo svoj elektronski naslov. Na ta način bodo po elektronski pošti obveščeni, da jim je v eDavkih vročen dokument FURS. Če so elektronski naslov doslej že sporočili npr. za namene eOpominjanja ali eVročanja, jim ga ni treba ponovno sporočati. Elektronski naslov je potrebno sporočiti prek portala eDavki z obrazcem eVročanje-POS. Vsak elektronski naslov, ki ga navedete na obrazcu eVročanje-POS, je potrebno tudi potrditi s klikom na povezavo v elektronskem sporočilu, ki ga prejmete po oddaji obrazca eVročanje-POS. Na nepotrjene elektronske naslove se obveščanje ne izvaja. Pooblaščenec za vročanje: Zavezanec si lahko določi pooblaščenca za vročanje tako, da izpolni obrazec Vročanje-PE. Objavljen je tudi v wordovi obliki. Obrazec Vročanje-PE pooblastitelj odda v papirni obliki na pristojni finančni urad ali v elektronski obliki prek portala eDavki. Obrazec Vročanje-PE lahko oddajo prek portala eDavki tudi vsi njegovi pooblaščenci, ki imajo pravico za vložitev dokumenta Vročanje-PE. V tem primeru se vsi dokumenti namesto zavezancu vročajo njegovemu pooblaščencu za vročanje. To velja za dokumente, ki se elektronsko vročajo in za dokumente, ki se še vročajo v papirni obliki. Če je pooblastitelj del sistema eVročanja, bo...

FURS bo poostril nadzor nad oddajanjem nepremičnin v najem

Finančna uprava RS (FURS) bo v času turistične sezone poostrila nadzor na področju dela na črno – oddajanja nepremičnin v turistični najem. Posameznik lahko oddaja in oglašuje oddajanje prostih kapacitet v turistične namene le, če ima to ustrezno registrirano. Finančna uprava RS bo namreč v poletnih mesecih poostrila nadzor nad fizičnimi osebami, ki opravljajo delo na črno, za kar se šteje tudi oddajanje nepremičnin v turistični najem, kadar posameznik opravlja to dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali drugi zakoni. Fizične osebe, ki želijo turistom oddati v najem sobo, del stanovanja ali celotno stanovanje za kratko časovno obdobje, lahko to dejavnost opravljajo na dva načina, kot: registrirani sobodajalci – fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije – več o tem lahko preberete v Brošuri za sobodajalce – fizične osebe samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti – več o samostojnem podjetniku, ki začne z opravljanjem dejavnosti, je pojasnjeno v Brošuri za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost – začetnike Tudi če fizične osebe oddajajo svojo nepremičnino v turistični najem na Hrvaškem, so dolžne dosežene dohodke napovedati tudi v Sloveniji ter opraviti vpis v davčni register. Več o tem je pojasnjeno v pojasnilu Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji. Ponudbo kratkoročnega oddajanja nepremičnin v turistične namene je mogoče oglaševati v različnih medijih in tudi preko spletnih portalov (kot je Booking, AirBnB) le, če...

Obveščanje delodajalcev o napakah na delu REK-1 obrazca

Na podlagi 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 se za delavce v delovnem razmerju od 1. 1. 2016 na obračunih davčnega odtegljaja (v nadaljevanju: REK-1 obrazcih) poročajo tudi podatki, potrebni za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov. Podatki se sporočajo ob vsakem izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, od katerega so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hkrati s poročanjem o dohodku oziroma obračunu prispevkov v REK-1 obrazcu. Z 31. 12. 2016 se je izteklo določeno prehodno obdobje, v katerem so imeli delodajalci poleg obveznosti sporočanja podatkov, potrebnih za oblikovanje pokojninske osnove na REK-1 obrazcih, tudi status zavezanca za vlaganje prijav o osnovah in sprememb teh podatkov. Za dohodke, ki se nanašajo na obdobja po 1. 1. 2017, delodajalci podatkov o osnovah za svoje zaposlene ne bodo več poročali na obrazcih M-4, pač pa le na REK-1 obrazcih. Podatke za prijavo podatkov o osnovi ter spremembe teh podatkov za delavce v delovnem razmerju Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posreduje Finančna uprava Republike Slovenije na podlagi podatkov iz REK-1 obrazcev. V okviru nadzora na podlagi določb ZMEPIZ-1 nad podatki, ki se na REK-1 obrazcih nanašajo na oblikovanje prijav o osnovah, bo zavod periodično (mesečno) pošiljal obvestila delodajalcem o ugotovljenih napakah v sistemu eVročanja preko portala eDavki. Obvestila o napakah se bodo delodajalcem vročala osebno; delodajalci bodo na podlagi digitalnega potrdila pripravljene dokumente prevzeli v osebnem portalu eDavki. Zavod bo po enaki poti obveščal tudi tiste delodajalce, ki REK-1 obrazcev za posamezni mesec niso oddali. Ker je rok za izplačilo plače do 18. dne...

Posebnosti nepremičnin pri s.p.

Tudi samostojni podjetnik pri opravljanju svoje dejavnosti lahko uporablja nepremičnine, v zvezi z njimi pa se pojavljajo različni možni dogodki, ki imajo tudi različne bilančne kot tudi davčne posledice. O tem, kako podjetnik obravnava nepremičnine v svojih knjigah in kako to vpliva na njegovo obdavčitev (izvzemši vidik DDV), bo beseda v nadaljevanju. Če podjetnik vodi poslovne knjige, jih lahko vodi zgolj na podlagi slovenskih računovodskih standardov. Zanj veljajo tako uvod kot vsi splošni računovodski standardi, posebnosti knjig zanj kot tudi njegovega računovodskega in s tem letnega poročila pa ureja poseben slovenski računovodski standard SRS 30 (2016) – Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih. Podjetnik lahko torej nepremičnine: poseduje, ko so v funkciji osnovnih sredstev ali naložbenih nepremičnin; najema ali oddaja v najem; vlaga v najete nepremičnine; obravnava kot zalogo, saj jih gradi z namenom prodaje na trgu ali z njimi trguje. Vse te splošne situacije se pri podjetniku obravnavajo povsem enako kot pri družbah in drugih vrstah organizacije, tudi pravila vrednotenja so povsem enaka. Posebnosti, ki veljajo za podjetnika, se nanašajo le na vnos nepremičnin iz njegovega gospodinjstva v podjetje in iz podjetnikovega podjetja v gospodinjstvo. Vpliv vrednotenja nepremičnin na davčno osnovo Podjetnik nepremičnine, ki so njegova opredmetena osnovna sredstva, vodi bodisi po modelu nabavne vrednosti bodisi po modelu revaloriziranja, to je njegova izbrana računovodska usmeritev. Model nabavne vrednosti pomeni, da nepremičnine izkazuje po njihovi izvirni vrednosti (nakupni vrednosti ali proizvajalnih stroških, če jo je zgradil sam), zmanjšani za obračunano amortizacijo in morebitno slabitev, razlika med temi tremi zneski je knjigovodska vrednost (sedanja vrednost). Ob prodaji bo torej na njegovo letno davčno osnovo (dohodnino) vplivala razlika med doseženo prodajno ceno...

Pravica do regresa in njegova višina

Regres je znesek, ki so ga delodajalci, skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), dolžni plačati zaposlenim. Pripada vsem delavcem, ki imajo pravico do letnega dopusta. V skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) pridobi delavec pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Pravica do letnega dopusta delavcu pripada za vsak polni mesec zaposlitve pri delodajalcu. Minimalni letni dopust v koledarskem letu ne sme biti krajših od štirih tednov in to ne glede na to, ali je delavec zaposlen za polni ali krajši delovni čas. Hkrati s pravico do letnega dopusta, pa delavcu pripada tudi regres za letni dopust. Njegova minimalna višina je zakonsko določena in je enaka minimalni plači v tekočem koledarskem letu. Delodajalci morajo vsako leto, razen izjemoma, regres izplačati vključno do 30. junija. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pravica do regresa v času odsotnosti z dela Pravica do regresa gre torej vsem delavcem, ki imajo sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi. Pravica do regresa tako pripada vsem zaposlenim. Ne glede na to, ali so začasno odsotni  z dela zaradi bolezni ali poškodbe ali pa zaradi varstva in vzgoje otroka. Pogoj je le veljavno sklenjeno delovno razmerje v posameznem koledarskem letu. Tako morajo delodajalci izplačati regres za letni dopust do 30. junija posameznega koledarskega leta tudi delavcem in delavkam, ki so na bolniški ali porodniški. Višina regresa za letni dopust Delavcem, ki so zaposleni vse leto, pripada pravica do regresa oziroma regres za celo leto. Ne glede...

Spremembe na trgu dela za zmanjšanje prekarnosti in hitrejšo aktivacijo brezposelnih

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela in besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela. Oba predloga zakonov pošilja v obravnavo DZ po skrajšanem postopku. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi dokumenta »Za dostojno delo«, analize slovenskega trga dela, ki jo je v sodelovanju in po naročilu MDDSZ pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in ugotovitev Inšpektorata Republike Slovenije za delo ter predlogov socialnih partnerjev pripravilo spremembe zakonodaje, ki obsega Zakon o inšpekciji dela in Zakon o urejanju trga dela. Spremembe obsegajo ukrepe proti prekarnosti na trgu dela oziroma za dostojno delo in ukrepe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb. I.    Ukrepi proti prekarnosti na trgu dela in za dostojno delo Problem naraščanja dela preko civilnih pogodb oziroma lažnih samozaposlenih je problem vseh držav EU. MDDSZ je za omejitev tega pojava pripravil dokument »Za dostojno delo«, v katerem je analizirano stanje, predvsem pa nabor možnih ukrepov. V skladu z ugotovitvami v dokumentu predlog rešitev zajema preprečevanje nelegalne uporabe atipičnih oblik dela (strožji inšpekcijski nadzor). Spremembe Zakona o inšpekciji dela prinašajo: Dodaten ukrep inšpektorjev ob ugotovitvi, da se je delo opravljalo na podlagi pogodb civilnega prava ob podanih elementih delovnega razmerja. Gre za pooblastilo inšpektorju za delo, da ob izdaji prepovedne odločbe izda še odredbo, da delodajalec delavcu v roku 3 delovnih dni vroči vsebinsko ustrezno pogodbo o zaposlitvi (ustrezna mora biti ugotovljenemu dejanskemu stanju). S tem ukrepom se zasleduje preprečevanje nelegalne uporabe atipičnih oblik dela. Delavec ima pravno varstvo v primeru neizročitve predloga pogodbe o zaposlitvi ali v primeru...

Koledar

junij 2017
P T S Č P S N
« Maj    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!