Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Identifikacije za namene DDV in predložitev dokazil k zahtevkom za izdajo identifikacijskih številk

Od 1. 1. 2017 dalje postopke dodelitve identifikacijske številke za namene DDV urejajo na Finančnem uradu Nova Gorica. Finančna uprava RS (v nadaljevanju FURS) je konec decembra 2016 v zvezi z izvajanjem postopkov identifikacije za namene DDV na svoji spletni strani objavila obvestilo, da bo pričel od 1. 1. 2017 dalje postopke dodelitve identifikacijske številke za namene DDV za davčne zavezance s sedežem na območju celotne Slovenije ter za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Sloveniji, nameravajo pa opravljati obdavčljivo dejavnost na ozemlju Slovenije, opravljati Finančni urad Nova Gorica. V nadaljevanju je pojasnjeno izvajanje ter pomembnost teh postopkov. FURS je v skladu s priporočili Evropske komisije v postopkih izdaje identifikacijske številke za DDV pozorna na možne zlorabe identifikacijske številke, zaradi česar izvaja vse potrebne ukrepe za to, da se identifikacijske številke za DDV izdajo samo davčnim zavezancem, ki dejansko opravljajo oziroma imajo namen opravljati obdavčljivo ekonomsko dejavnost, ne pa tudi tistim, ki tega namena ne izkažejo. V skladu s tem davčni organ davčne zavezance, ki ne predložijo ustreznih dokazil v zvezi z opravljanjem dejavnosti, poziva za dopolnitve vlog, kar podaljšuje postopke dodelitve identifikacijske številke. V izogib temu in z namenom, da bi davčni zavezanci čimprej pridobili identifikacijsko številko za DDV, FURS priporoča, da davčni zavezanci že pri oddaji zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV, priložijo ustrezna dokazila v zvezi z navedbami v vlogi in navedejo kontaktno telefonsko številko osebe, ki je pristojna in dosegljiva za morebitna dodatna pojasnila v zvezi s predloženimi dokazili in pojasnili.  Pravne ali fizične osebe, ki šele začenjajo opravljati dejavnost, se lahko identificirajo za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na...

Doregistracija dejavnosti podjetja

Ob registraciji podjetja je potrebno na AJPES registrirati tudi dejavnost oziroma dejavnosti podjetja, ki se opredeljujejo v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti. Družba lahko opravlja gospodarske posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v register dejavnosti. Poleg tega sme družba opravljati tudi vse posle, ki niso neposredno povezani z registrirano dejavnostjo, so pa potrebni za njen obstoj in opravljanje dejavnosti. Pri ustanovitvi podjetja oziroma pri sestavljanju družbene pogodbe je potrebno paziti, da se navedejo vse dejavnosti, za katere se predvideva, da jih bo družba kdaj v prihodnosti opravljala. Podjetje lahko ustanovite ali doregistrirate tudi v okviru naše VEM točke. V grobem ločimo naslednje skupine dejavnosti: posebne dejavnosti, od katerih ima vsaka predpisane posebne pogoje za opravljanje, ki jih mora podjetnik izpolnjevati, obrtne dejavnosti, od katerih je za določene potrebno izpolnjevati posebne pogoje in pridobiti obrtno dovoljenje, za druge pa je potreben vpis v obrtni register (sklep o vpisu v obrtni register). neregulirane dejavnosti, ki jih lahko opravlja kdor koli, ne da bi za to moral izpolnjevati kakšen poseben pogoj.  V to skupino sodijo vse dejavnosti, ki niso vključene v zgornji dve skupini. Pravni posli, ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost ali sicer dovoljene posle, so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Navedba dejavnosti v registru še ne pomeni, da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Kaj pa mora podjetnik storiti, ko že ima registrirano osnovno dejavnost, želi pa dodati še eno dejavnost, ki je v registru še nima navedene? Postopek je povsem preprost in popolnoma brezplačen. Postopek se lahko opravi prek državnega...

Do novembra morate urediti podatke o lastništvu

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma je konec lanskega leta (2016) uvedel novo obveznost za poslovne subjekte, in sicer ugotavljanje in vodenje evidence dejanskih lastnikov. Njen namen je zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in posledično onemogočanje zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Obveznost je posledica Direktive AML: Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (Besedilo velja za EGP).) Kdo so zavezanci? društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti ali drugi poslovni subjekti (subjekti, ki nimajo poslovnih deležev), ustanove, tuji skladi, tuje ustanove ali podobni pravni subjekti tujega prava. Kdo so izjeme? poslovni subjekti z veliko stopnjo transparentnosti lastništva (samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ter neposredni in posredni proračunski uporabniki), gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu. Kakšne so nove obveznosti za gospodarske subjekte? Ugotoviti morajo podatke o dejanskih lastnikih (rok: 19. november 2017) in vzpostaviti ter upravljati lastno evidenco o dejanskih lastnikih. Evidenca pomeni tudi hrambo o dejanskih lastnikih še pet let po tem, ko je osebi prenehalo dejansko lastništvo. V register dejanskih lastnikov (RDL) morajo vpisati podatke o dejanskih lastnikih (rok: 19. januar 2018). Rok vpisa v RDL je 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali davčni register (za vse nove poslovne subjekte) oziroma...

Predvidene davčne spremembe

Ministrstvo za finance je poslalo v javno obravnavo spremembe petih davčnih zakonov. Davčne spremembe bodo, kot navajajo na ministrstvu, pripomogle k prestrukturiranju davčnih bremen, izboljšanju učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanju administrativnih bremen. Spremembe so predvidene pri obdavčenju v sistemu normiranih odhodkov, davčni obravnavi napotenih delavcev in dodatni splošni olajšavi pri dohodnini ter pri davčnem potrjevanju računov in pomoči ladjarjem. Predlogi novel zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davčnem postopku, o davčnem potrjevanju računov in o davku na tonažo bodo v javni obravnavi do 11. avgusta. Kaj obsegajo predlagane davčne spremembe? Spremenjen Zakon o dohodnini naj bi med drugim prinesel: spremembe sistema normiranih odhodkov (Cilj je povečati učinkovitost in pravičnost sistema ter zmanjšati tveganja zlorab sistema in vplivov na obnašanje deležnikov na trgu dela.) uvedbo posebne davčne sheme za dohodke, dosežene z napotitvijo na delo izven države (Cilj je ustvarjanje konkurenčnejših pogojev za slovensko gospodarstvo s privabljanjem novih znanj v slovenski gospodarski in raziskovalni prostor.) odpravo nezveznosti dodatne splošne olajšave in s tem uvedbo pravičnejše obravnave zavezancev v podobnem položaju Davčne spremembe, vezane na Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, obsegajo spremembe sistema normiranih odhodkov. Predlagani pa so tudi ukrepi za vključitev vseh učinkov prevrednotenj in prerazvrstitev vseh finančnih instrumentov v davčno osnovo. Davčne spremembe se dotikajo tudi Zakona o davčnem potrjevanju računov. Predlagana je uporaba vezane knjige računov za izdajanje računov tudi po izteku prehodnega obdobja (to je po 31. 12. 2017). Podaljšanj naj bi bil tudi rok za naknadno sporočanje podatkov o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov. In sicer do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan. Kot navajajo na ministrstvu, se s tem davčnim zavezancem omogoči...

Izterjava dolga zaradi neplačanega računa

Dolg, ki je nastal zaradi neplačanega računa (fakture), je mogoče izterjati preko sodišča z uvedbo izvršilnega postopka. Predlog za izvršbo se lahko vloži na dva načina: fizično po pošti ali elektronsko preko portala e-sodstvo. Dolg je mogoče izterjati preko sodišča z uvedbo izvršilnega postopka. Leta 2008 je bil hkrati z ustanovitvijo novega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani – Centralnega oddelka za verodostojno listino (v nadaljevanju CoVL) – izboljšan, avtomatiziran in predvsem poenostavljen izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine (v tem primeru računa ali fakture). Predlog za izvršbo se lahko vloži na dva načina: fizično (papirnato) po pošti ali elektronsko preko portala e-sodstvo (podportal eIzvršba). Če se predlog za izvršbo vlaga na t.i. papirnati način, je potrebno na elektronskem vložišču (evložišče) na spletni strani sodišča pridobiti obrazec: Predlog za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine(»CoVL obrazec«). Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka izrecno opozarja, da se obrazcev ne sme kopirati, saj vsak obrazec vsebuje svojo sklicno številko, na katero se je potrebno sklicevati pri plačilu sodne takse. Pravilno izpolnjen obrazec se nato priporočeno pošlje na CoVL. Obrazcu ni potrebno priložiti računa oz. kopije tega! Predlog za izvršbo na podlagi računa se lahko vloži tudi elektronsko, in sicer na portalu e-sodstvo, točneje na podportalu eIzvršba. Postopek se začne z enostavno brezplačno registracijo, pri kateri je edini pogoj veljaven elektronski naslov. Avtomatizirani elektronski sistem nato uporabnika vodi skozi celoten postopek in mu tako olajša izpolnjevanje obrazca. Uporabniku pa so na portalu e-sodstvo na voljo tudi navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo. V postopku po elektronski poti sistem sam izračuna višino sodne takse ter hkrati izpiše sklic ter transakcijski račun, na katerega...

Izplačilo letnega dodatka v letu 2017

Letni dodatek za leto 2017 bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije večini uživalcev izplačal skupaj z julijskimi pokojninami v ponedeljek, 31. julija 2017. Na podlagi šestega člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718-A) (Uradni list RS, št. 33/2017) bo letni dodatek v letu 2017 uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja izplačan v naslednjih zneskih: Višina pokojnine Znesek letnega dodatka do 430,00 EUR 400,00 EUR od 430,01 EUR do 530,00 EUR 260,00 EUR od 530,01 EUR do 630,00 EUR 200,00 EUR od 630,01 EUR do 760,00 EUR 150,00 EUR nad 760,00 EUR 90,00 EUR Letni dodatek bodo prejeli tudi uživalci nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, in sicer: Višina invalidskega nadomestila Znesek letnega dodatka do 630,00 EUR 200,00 EUR od 630,01 EUR do 760,00 EUR 150,00 EUR nad 760,00 EUR 90,00 EUR V znesek pokojnine se upošteva seštevek zneska osebne in dela vdovske pokojnine oziroma seštevek zneskov družinske pokojnine po prvem in drugem roditelju. Na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718) (Uradni list RS, št. 80/2016) se v znesek pokojnine oziroma nadomestila upošteva tudi znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Višina letnega dodatka se za te uživalce določi glede na skupen znesek pokojnin oziroma nadomestil iz slovenskega pokojninskega sistema ter pokojnin, prejetih iz tujine. Če uživalec prejema slovensko pokojnino v sorazmernem delu, se mu tudi letni dodatek po 96. členu ZPIZ-2 obračuna in izplača v sorazmernem delu. Zavod je uživalce, ki so imeli na dan 1. januar 2017...

Koledar

avgust 2017
P T S Č P S N
« Jul    
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!