Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Najpogostejša vprašanja glede sprejetega Odloka o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev

Vlada Republike Slovenije je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 izdala odlok, s katerim začasno prepoveduje ponudbo ter prodajo blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije. Prepoved odloka bo veljala do njegovega preklica, za njegovo lažje razumevanje pa smo pripravili nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov. ZA PODJETJA Ali so prepovedane vse storitve ali samo te, ki so primeroma navedene v Odloku? Prepovedana je ponudba in prodaja vseh storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, določenih v prvem odstavku drugega člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Vlada je sprejela odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Če pravilno razumemo se začasno prepove vse, razen navedenih izjem. Kaj se uvršča med prepovedano, pa je navedeno samo kot primer. Torej se prepove tudi poslovanje npr. zlatarn, optikov, trgovin z oblekami … Skladno z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, ki jih določa 2. člen odloka, to so: prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lekarne, prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, banke, pošta, dostavne službe, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij ter druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja. Ali je pri prodaji na daljavo mogoč osebni prevzem oziroma ali je dovoljen način poslovanja “take away” in “drive in”? V skladu z namenom Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, da se omeji...

Kako lahko pridobim bonitetno oceno, če sem samostojni podjetnik – normiranec?

Bonitetna ocena pridobiva vse večji pomen in je pogosto določena kot vstopni pogoj pri kandidiranju na javnih razpisih. Uporablja se za preverjanje ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnikov v postopkih javnega naročanja in je nepogrešljiva pri celovitem spremljanju kreditnega tveganja obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev. Pri podjetnikih, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (samostojni podjetniki – normiranci) in svojih letnih poročil v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) niso dolžni predložiti AJPES, pa se pojavi težava, saj bonitetne ocene brez podatkov iz predloženega letnega poročila ni mogoče izračunati. Kako lahko torej samostojni podjetnik – normiranec pridobi bonitetno oceno? AJPES lahko samostojnemu podjetniku – normirancu izdela bonitetno oceno pod pogojem, da le-ta do roka za oddajo letnih poročil (najkasneje do konca meseca marca za preteklo leto) pošlje pristojni izpostavi AJPES pisno vlogo oziroma obvestilo, da posluje kot normiranec in da kljub temu želi oddati letno poročilo za preteklo poslovno leto.  Bonitetne ocene na podlagi podatkov iz letnih poročil za preteklo leto se določijo vsako leto v mesecu maju in se med letom ažurirajo glede na razpoložljive podatke o poslovanju. Sicer pa vsi samostojni podjetniki, tudi normiranci, lahko pridobijo informacijo o tekoči plačilni sposobnosti (bonitetno informacijo BON-2), ki vsebuje podatke o  obsegu poslovanja na poslovnih računih, znesku blokad ter številu dni z  blokiranim računom v zadnjih 6 mesecih in se uporablja za dokazovanje v postopkih javnega naročanja, pri nakupih ali za preverjanje realne možnosti poplačila zapadlih obveznosti njihovih dolžnikov. Vir:...

Od katerih obresti se plačuje davek?

Kaj se obdavčuje kot obresti? obresti od posojil; obresti od dolžniških vrednostnih papirjev; obresti od zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev; obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov; dohodek iz oddajanja v finančni najem; dohodek iz življenjskega zavarovanja (razen izjem); dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v posebni register; dohodek iz pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja; dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti; vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednostni glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije; diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje; nadomestilo, ki ga upravljavec premoženja zagotovi v primeru negativnega rezultata iz upravljanja premoženja ali v primeru zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju (kadar upravljalec premoženja zagotovi nadomestilo, ki presega negativni rezultat iz upravljanja, ali ga zagotovi v dogovorjeni višini v primerih, ko je iz upravljanja premoženja sicer dosežen pozitiven rezultat, vendar je manjši od dogovorjenega); obresti, dosežene z odstopom ali poplačilom terjatve, prevzete od upnika ali prevzemnika. Kdaj se šteje, da so obresti dosežene? Obresti so dosežene, ko so prejete. To pomeni, ko so izplačane ali kako drugače dane na razpolago fizični osebi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu. Izjema so obresti iz dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja (več kot eno leto) pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU, ki se obdavčijo v tistem letu, ko so bile...

Odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu

V skladu z 116. členom Zakona o delovnih razmerjih  (ZDR-1) lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu in sicer zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Upoštevajoč določbo 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko delodajalec zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Delodajalec lahko skladno s predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi, če invalid brez opravičljivih razlogov: ne nastopi poklicne rehabilitacije ali je ne konča v določenem roku, ne izpolnjuje obveznosti, določene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ne nastopi dela na drugem delovnem mestu, določenim v skladu z določbo prejšnjega člena tega zakona, ne prične z delom s krajšim delovnim časom od polnega. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu prav tako ne velja, kadar delovno razmerje: zaradi prenehanja delodajalca, na podlagi redne odpovedi iz razloga nesposobnosti, krivdnega razloga ali neuspešno opravljenega poskusnega dela, na podlagi izredne odpovedi, ki je podana zaradi razlogov na...

Hranjenje poslovne dokumentacije

Hramba knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil Vsak davčni zavezanec je dolžan hraniti poslovno in računovodske listine, ki nastanejo med poslovanjem. Dokumentacija je lahko različna in jo je treba tudi pravilno označiti. Na eni strani nastaja dokumentacija, ki je povezana z znanjem podjetja ter njegovim udejstvovanjem na trgu. Sem spadajo različni zapisi, ideje, pravilniki in druga dokumentacija. Kako bodo v podjetju shranjevali to dokumentacijo, določijo z internim aktom, kjer zapišejo, na kakšnem nosilcu dokumente shranjujejo, ali se originali zavržejo ali ohranjajo, in kakšen je rok shranjevanja. Na drugi strani nastaja dokumentacija, ki je povezana s (finančnim) poslovanjem. Shranjevanje te dokumentacije predpisuje kar nekaj zakonov. Kdo je dolžan shranjevati dokumentacijo? Shranjevanje in arhiviranje poslovne dokumentacije je obvezno za vsakega davčnega zavezanca. V Zakonu na dodano vrednost je opredeljeno, da je »davčni zavezanec« vsaka oseba, ki deluje neodvisno in samostojno, in opravlja kjer koli katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne. Torej davčni zavezanci so vsi, ki so identificirani za namene DDV in tudi tisti, ki to niso – te zakon imenuje tudi mali davčni zavezanci. Vsako podjetje mora hraniti svojo dokumentacijo Vsako podjetje v času svojega poslovanja ustvari zajeten kup listin in dokumentov, ki jih je treba hraniti različno dolgo. Katero dokumentacijo je treba shranjevati in koliko časa, predpisujejo naslednji zakoni: Zakon o davku na dodano vrednost ZDDV-1; Pravilnik o izvajanju zakona na dodano vrednost; Zakon o davčnem postopku; Zakon o gospodarskih družbah; Slovenski računovodski standardi; Zakon o računovodstvu. Poslovno in računovodsko dokumentacijo med letom navadno shranjuje računovodski servis, ki jo konec obračunskega obdobja vrne podjetniku. Zato je pomembno, da vsak podjetnik ve...

Novosti na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov

18. 12. 2019 je Državni zbor RS sprejel novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Z novelo zakona želimo izboljšati socialno ekonomski položaj nezaposlenih mamic in študentskih družin, maksimirati otrokove koristi in izboljšati položaj družin z otroki, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Novela zakona bo pričela veljati dne 1. 1. 2020. Nekatere spremembe in dopolnitve bodo pričele veljati takoj, pri nekaterih pa je določen zamik uporabe. Očetom se ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živo rojenih otrok očetovski dopust podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega nadaljnjega otroka. Enako velja ob posvojitvi različno starih otrok do konca prvega razreda osnovne šole. Do 30 dni starševskega dopusta bodo upravičeni tudi rejniki, kadar je v rejniško družino nameščen otrok, ki še ni zaključil prvega razreda osnovne šole. Zaradi uskladitve slovenske zakonodaje z Direktivo 2011/98/EU bodo pravice do družinskih prejemkov vezane na stalno ali začasno prebivališče enega od staršev in/ali otroka in ne več zgolj na stalno prebivališče. S predlagano novelo bosta do delnega plačila za izgubljeni dohodek upravičena tudi oba starša hkrati, kadar oba delata krajši delovni čas od polnega. Pomoč ob rojstvu otroka se dvigne na 350 EUR (po sedanji  ureditvi je višina 286,72 EUR) za otroke, rojene 1. januarja 2021 ali pozneje. Starševski dodatek in najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se dvigne na osnovni znesek minimalnega dohodka (402,18 EUR) za otroke rojene 1. januarja 2021 ali pozneje. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo ter nadomestilo v času odmora za dojenje se ne usklajujejo. Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno, in sicer v višini sorazmernega...

Koledar

marec 2020
P T S Č P S N
« Feb    
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!