Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Seštevanje prihodkov povezanih oseb

Z letom 2018 se je začela uporabljati spremenjena zakonodaja na področju sistema tako imenovanih normiranih s.p.-jev in d.o.o.-jev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov. Ena izmed bistvenih sprememb je tudi ta, da se od 1. 1. 2018 dalje samostojnemu podjetniku oziroma družbi z omejeno odgovornostjo pri ugotavljanju izpolnjevanja prihodkovnega pogoja/praga za izstop iz sistema »normiranosti« prištejejo tudi prihodki povezanih oseb, v kolikor niso izpolnjeni pogoji za njihovo neupoštevanje. Finančna uprava Republike Slovenije v zvezi s tem pojasnjuje, da pri izračunavanju prihodkovnega pogoja oziroma praga za izstop prihodkov povezanih oseb ni potrebno prištevati, če davčni zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Po pojasnilu FURS so okoliščine, ki lahko kažejo na shemo poslovanja z namenom, da zavezanec izpolni pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov lahko naslednje: opravljanje istovrstne dejavnosti med povezanimi osebami (npr. zavezanec je del poslovanja oziroma del strank prenesel na povezano osebo), odvisnost zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov od povezanega naročnika oziroma kupca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, ki se kaže tako, da zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pretežni del ali celo celotne prihodke ustvarja s poslovanjem s povezanimi osebami, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, odvisnost kupca – povezane osebe, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov od dobavitelja – zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki se kaže tako, da kupec brez dobav blaga ali storitev s strani zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov ne...

Imam lahko s.p. tudi za 4 ure?

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) določa, da se samozaposlene osebe zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno. S.p. se torej kot pravilo odpira za polni delovni čas – 40 ur na teden. Temu primerno se oseba vključi v obvezna socialna zavarovanja in na podlagi tega plača polne prispevke za socialno varnost. Odprtje s.p. za 4 ure dnevno je predvideno le kot izjema. Gre za primere, ko je oseba predhodno že zaposlena za krajši delovni čas (za 4 ure dnevno), je uživalec delne starostne pokojnine, je upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek ali pa do plačila prispevkov na podlagi predpisov o starševskem varstvu. Takrat oseba lahko odpre s.p. le za 4 ure, na podlagi tega pa se tudi vključi v socialna zavarovanja in plačuje polovične prispevke. Če ponazorimo s primerom – oseba, ki  odpira s.p. in je nekje zaposlena polovični delovni čas (20 ur tedensko), mora kot s.p. plačati razliko do polnega zavarovanja. Plača torej 20 ur prispevkov kot zaposlena oseba in 20 ur kot s.p. Potrebno pa je poudariti, da je pri prijavi v zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti za manj kot polni zavarovalni čas postavljena spodnja meja ur – najmanj 4 ure dnevno, oziroma 20 ur tedensko. Kako je torej v primeru, da bi s.p. za 4 ure dnevno želela odpreti nezaposlena oseba? Takšna možnost zakonsko ni predvidena. V primeru, da oseba, ki odpira s.p. ni obvezno zavarovana za polni delovni čas ali za polovični delovni čas (iz naslova delovnega razmerja), se mora obvezno zavarovati za polni delovni čas. Ta obveznost obstaja ne glede na to koliko ur dnevno bo podjetnik delo...

Spremembe pri izvršbi na plačo

Čeprav se novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L) uporablja že vse od aprila letošnjega leta, pa zaradi številnih dilem velja izpostaviti predvsem spremembe, ki se nanašajo na izvajanje določb izvršbe na plačo. V skladu s 100. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se postopek izvršbe uvede na predlog upnika, lahko pa tudi po uradni dolžnosti, vendar le če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 evrov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 evrov. Pri tem se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Še vedno velja, da so iz izvršbe izvzeti vsi prejemki prejeti na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), vse vrste in oblike pomoči po Zakonu o socialnih prejemkih ter druge vrste pomoči, prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju, prejemki, ki se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) uvrščajo med plačila dohodnine oproščene dohodke, denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitve za trg dela in iskanja zaposlitve po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD), po novem pa tudi denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Prav tako še vedno velja, da lahko izvršba na denarne prejemke v skladu s 102. členom ZIZ seže do: dveh tretjin prejemkov, ki se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, vendar tako,...

Opravljanja dela v skrajšanem delovnem času

Delo s skrajšanim delovnim časom je ena od možnosti zaposlitve, ki ima svoje posebnosti glede na vzrok nastanka takšnega delovnega razmerja. Delo s skrajšanim delovnim časom je namreč lahko odraz uveljavljanja pravic enega od zaposlenih staršev po določbah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), invalida ali delnega upokojenca po Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2) ali pa je odraz manjših potreb po delu zaposlenega v delovnem procesu. To pomeni, da je delo s skrajšanim delovnim časom dogovor med delodajalcem in delavcem, ki ga lahko predlaga kdorkoli od njiju. Temelje dela s skrajšanim delovnim časom določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 65. členu določa, da ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, enake pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje. Pri tem ima tudi delavec s skrajšanim delovnim časom v skladu s 159. členom ZDR-1 pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju štirih tednov. V kolikor gre za starejšega delavca, invalida, delavca z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ali delavca, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pa ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. V primeru delavca z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let, pa mu za vsakega otroka pripada dodatni dan dopusta. Prav tako delavcu, ki dela skrajšani delovni čas pripada regres, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, izjema od navedenega je delo s skrajšanim delovnim časom na podlagi uveljavljanja...

Delo slovenskih davčnih rezidentov v tujini

Slovenski davčni rezidenti pogosto opravljajo delo oziroma izvajajo storitve v tujih državah, zlasti v drugih državah članicah EU, EGP in v Švici. Za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev nato prejmejo plačilo. V tem prispevku se obravnava prejeta plačila slovenskih davčnih rezidentov, ki jih za opravljeno delo oziroma izvedene storitve prejmejo kot fizične osebe. Plačila, ki so prejeta v okviru organiziranega podjetja, v katerem je fizična oseba lastnik (npr. plačila samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam), pa v tem prispevku niso obravnavana. Fizična oseba delo običajno opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi s tujim delodajalcem. Vedno pogostejše so tudi situacije, ko fizična oseba sklene pogodbo o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem, vendar ima kot redno delovno mesto opredeljen kraj / mesto v tujini. Druga pogosta oblika opravljanja dela oziroma izvajanja storitev fizične osebe v tujini pa je na podlagi sklenjenih civilnih pogodb, kot so npr. podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, poslovodne pogodbe … Če fizična oseba opravlja delo oziroma izvaja storitev na podlagi sklenjene delovno pravne pogodbe o zaposlitvi (s tujim delodajalcem ali s slovenskim delodajalcem), se z vidika dohodninske obravnave prejeti dohodki za opravljeno delo oziroma izvedeno storitev štejejo za dohodek iz zaposlitve, ožje gledano pa za dohodek iz delovnega razmerja. Če pa govorimo o primerih, ko ima fizična oseba za izvedbo dela oziroma storitve sklenjeno civilno pogodbo, pa prejeta plačila za namen dohodninske obravnave uvrstimo med o dohodke iz zaposlitve, ožje gledano pa med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. V primeru sklenjenih civilnih pogodb imamo drugačno dohodninsko obravnavo le v primerih sklenitve pogodbe o poslovodenju oziroma v določenih primerih tudi če se sklene pogodba o prokuri. Za pravilno dohodninsko obravnavo prejetih...

Vzpostavljena nova e-vloga za izdajo dovoljenj za prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov

Leta 2017 je bil sprejet Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki med drugim uvaja novost za vse poslovne subjekte, ki prodajajo tobačne izdelke. Od 11. novembra 2018 naprej bo tobačne izdelke možno prodajati le na podlagi izdanega dovoljenja. Ministrstvo za zdravje je skupaj z Ministrstvom za javno upravo na portalu e-VEM (SPOT) vzpostavilo elektronsko vlogo za pridobitev dovoljenja. Uvedba dovoljenj za prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov je ukrep, namenjen učinkovitejšemu nadzoru nad prodajo tovrstnih izdelkov ter zmanjšanju števila kršitev prepovedi oglaševanja in prodaje mladoletnim. Vlogo za pridobitev dovoljenja je možno oddati samo elektronsko prek portala e-VEM (SPOT). E-vloga je na voljo od 27. septembra 2018. Poslovne subjekte, ki že uporabljajo portal, pozivamo, da si pred oddajo vloge uredijo pooblastilo za oddajo te vloge prek portala e-VEM (SPOT). Če bo vlogo oddajal zakoniti zastopnik podjetja, pooblastilo za oddajo vloge ni potrebno. Pooblastilo lahko uredijo elektronsko na portalu e-VEM ali s pisnim pooblastilom, ki ga oddajo na eni izmed točk SPOT (VEM). Morebitne nove uporabnike portala e-VEM (SPOT) obveščamo, da si morajo pred oddajo vloge urediti ustrezno digitalno potrdilo. Podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev dovoljenja za prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov in pogojih za uporabo portala so na voljo na portalu e-VEM (SPOT). Ministrstvo za zdravje poziva poslovne subjekte, da vložijo vlogo do 11. novembra 2018, saj Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov določa, da je prodaja po tem datumu dovoljena samo v prostorih, za katero je bilo izdano dovoljenje. Dovoljenje bo izdano za posamezen poslovni prostor ter je vezano na samostojnega podjetnika posameznika oziroma pravno osebo, ki opravlja dejavnost prodaje in izdaja račune za navedene izdelke v poslovnem prostoru....

Koledar

november 2018
P T S Č P S N
« Okt    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!