Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Oddaja vloge za povračilo nadomestil plače zaposlenim, ki so na čakanju ali v karanteni zaradi epidemije

Vloga se odda elektronsko na portalu za delodajalce. Pred prvo uporabo portala se je potrebno registrirati. Za datum prejema vloge se šteje datum, ko jo prejme Zavodov informacijski sistem. O vlogi odločajo na Zavodu z odločbo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). O popolni vlogi odločijo v 30 dneh. Postopek: Izpolnitev Excelove tabele: Seznam delavcev na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov Priprava podatkov, ki se jih vnese v elektronsko vlogo. Podatki o vlagatelju / Delodajalcu: Naziv, Naslov, Matična številka (MŠO), TRR poslovnega subjekta, Ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca, Ime in priimek kontaktne osebe, zadolžene za ukrep, Telefonska številka kontaktne osebe, eNaslov, na katerega želimo prejemati pošto s programom, Za obračun plač delavcem uporabljamo … (fond delovnih ur po sistemu dejansko opravljenih ur / fond delovnih ur po sistemu fiksno opravljenih ur), Število vseh zaposlenih, Število zaposlenih na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov, Zaradi poslovnih razlogov začasno ne moremo zagotavljati dela delavcem in smo delavce napotili na začasno čakanje na delo ter jim izdali ustrezne odredbe o napotitvi na čakanje na delo. Nismo neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %. Ocenjujem, da bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % in v drugem polletju ne bodo dosegli več kot 20 % rast glede na isto obdobje leta 2019. Sprejemamo vse pogoje in določila, ki so navedena in zahtevana v zakonodaji. Pod kazensko in materialno odgovornostjo potrjujemo, da so vse navedbe v vlogi in prilogah, ki so sestavni del vloge, resnične in ustrezajo dejanskemu stanju. Zakoniti zastopnik ali pooblaščenec delodajalca (ime in priimek): Navodila oziroma pomoč o postopku elektronske oddaje vloge....

Krediti za fizične osebe

Državni zbor je 20. marca sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki je v veljavi od 29. marca. Zakon velja tudi za fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in določa, da jim mora banka odobriti odlog plačila obveznosti za 12 mesecev. Kdor je imel neplačane zapadle obveznosti že pred razglasitvijo epidemije (12. marca), za odlog po tem zakonu ne more zaprositi. Kreditojemalec mora dati vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe (časa za to ima še šest mesecev po koncu epidemije). V vlogi mora pojasniti, zakaj zaradi epidemije začasno ne more plačevati kredita in kako so posledice epidemije vplivale na njegov finančni položaj. Kaj se plačuje med moratorijem? Država bo v sklopu mega protikorona zakonskega paketa popravila 5. člen zakona o odlogu plačila kreditov in bolj pojasnila, kaj ta odlog pomeni. Na kratko povedano, tudi med odlogom tečejo obresti, kredit pa se podaljša za čas odloga. Takšen je predlog novega člena člena zakona, ki pa še ni bil sprejet: “Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.” V pojasnilu tega člena piše, da se v času odloga obresti obračunavajo, ne pa plačujejo. Kdaj se plačajo, ni jasno,...

28.03.2020 je bil v Uradnem listu 36/2020 objavljen Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) in velja od 29. marca naprej in na vladi je bil sprejet Mega anti korona zakon, ki pa ZIUPPP v določenih delih bistveno spreminja. Potrebno je vedeti, da Mega anti korona zakon določa ukrepe za april in maj 2020 (v nekaterih primerih še od 12. 3 do konca marca). ZIUPPP pa določa ukrepe od 29. marca do 30. septembra 2020. Mega anti korona  zakon naj bi potrjevali v Državnem zboru 02.04., veljavnost zakona naj bi nastopila z objavo v Uradnem listu in potrebno je vedeti, da se bo na vladi sprejet Zakon v Državnem zboru najverjetneje bistveno spremenil zato spodnji zapis jemljite z zdravo mero rezerve: UKREPI: Univerzalni temeljni dohodek – Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize (izjava do 31.5.2020 na portalu e-davki), bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 25 %, za april in maj 2020 bodo prejeli po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 50 %. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost (od 13.3. do 31.5.2020). Tukaj so vključene tudi osebe, ki so družbeniki in poslovodje v d.o.o. in niso zaposleni v podjetju.  Izjave bodo javno objavljene na spletni strani finančne uprave. Če izjava vsebuje neresnične podatke mora upravičenec vrniti celotno pomoč Delavci, ki so na čakanju na delo doma – država jim plača nadomestilo plač in prispevke – če so podjetju v prvem polletju...

Najpogostejša vprašanja glede sprejetega Odloka o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev

Vlada Republike Slovenije je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 izdala odlok, s katerim začasno prepoveduje ponudbo ter prodajo blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije. Prepoved odloka bo veljala do njegovega preklica, za njegovo lažje razumevanje pa smo pripravili nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov. ZA PODJETJA Ali so prepovedane vse storitve ali samo te, ki so primeroma navedene v Odloku? Prepovedana je ponudba in prodaja vseh storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, določenih v prvem odstavku drugega člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Vlada je sprejela odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Če pravilno razumemo se začasno prepove vse, razen navedenih izjem. Kaj se uvršča med prepovedano, pa je navedeno samo kot primer. Torej se prepove tudi poslovanje npr. zlatarn, optikov, trgovin z oblekami … Skladno z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom, razen izjem, ki jih določa 2. člen odloka, to so: prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lekarne, prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, banke, pošta, dostavne službe, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij ter druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja. Ali je pri prodaji na daljavo mogoč osebni prevzem oziroma ali je dovoljen način poslovanja “take away” in “drive in”? V skladu z namenom Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, da se omeji...

Kako lahko pridobim bonitetno oceno, če sem samostojni podjetnik – normiranec?

Bonitetna ocena pridobiva vse večji pomen in je pogosto določena kot vstopni pogoj pri kandidiranju na javnih razpisih. Uporablja se za preverjanje ekonomsko-finančne sposobnosti ponudnikov v postopkih javnega naročanja in je nepogrešljiva pri celovitem spremljanju kreditnega tveganja obstoječih in potencialnih poslovnih partnerjev. Pri podjetnikih, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (samostojni podjetniki – normiranci) in svojih letnih poročil v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) niso dolžni predložiti AJPES, pa se pojavi težava, saj bonitetne ocene brez podatkov iz predloženega letnega poročila ni mogoče izračunati. Kako lahko torej samostojni podjetnik – normiranec pridobi bonitetno oceno? AJPES lahko samostojnemu podjetniku – normirancu izdela bonitetno oceno pod pogojem, da le-ta do roka za oddajo letnih poročil (najkasneje do konca meseca marca za preteklo leto) pošlje pristojni izpostavi AJPES pisno vlogo oziroma obvestilo, da posluje kot normiranec in da kljub temu želi oddati letno poročilo za preteklo poslovno leto.  Bonitetne ocene na podlagi podatkov iz letnih poročil za preteklo leto se določijo vsako leto v mesecu maju in se med letom ažurirajo glede na razpoložljive podatke o poslovanju. Sicer pa vsi samostojni podjetniki, tudi normiranci, lahko pridobijo informacijo o tekoči plačilni sposobnosti (bonitetno informacijo BON-2), ki vsebuje podatke o  obsegu poslovanja na poslovnih računih, znesku blokad ter številu dni z  blokiranim računom v zadnjih 6 mesecih in se uporablja za dokazovanje v postopkih javnega naročanja, pri nakupih ali za preverjanje realne možnosti poplačila zapadlih obveznosti njihovih dolžnikov. Vir:...

Od katerih obresti se plačuje davek?

Kaj se obdavčuje kot obresti? obresti od posojil; obresti od dolžniških vrednostnih papirjev; obresti od zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev; obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov; dohodek iz oddajanja v finančni najem; dohodek iz življenjskega zavarovanja (razen izjem); dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v posebni register; dohodek iz pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja; dohodek, dosežen na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti; vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednostni glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije; diskonti, bonusi, premije in podobni dohodki iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje; nadomestilo, ki ga upravljavec premoženja zagotovi v primeru negativnega rezultata iz upravljanja premoženja ali v primeru zajamčene vrednosti premoženja v upravljanju (kadar upravljalec premoženja zagotovi nadomestilo, ki presega negativni rezultat iz upravljanja, ali ga zagotovi v dogovorjeni višini v primerih, ko je iz upravljanja premoženja sicer dosežen pozitiven rezultat, vendar je manjši od dogovorjenega); obresti, dosežene z odstopom ali poplačilom terjatve, prevzete od upnika ali prevzemnika. Kdaj se šteje, da so obresti dosežene? Obresti so dosežene, ko so prejete. To pomeni, ko so izplačane ali kako drugače dane na razpolago fizični osebi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu. Izjema so obresti iz dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja (več kot eno leto) pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in EU, ki se obdavčijo v tistem letu, ko so bile...

Koledar

julij 2020
P T S Č P S N
« Apr    
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!