Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Popoldanski s.p. za zobozdravnike in zdravnike

V skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) lahko zdravstveno in zobozdravstveno dejavnost opravljajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Predpisane pogoje opredeljujeta Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi. Pogoji za pridobitev dovoljenja oz. odločbe o vpisu v register so: ustrezna izobrazba, ustrezni prostori oprema. Dovoljenje za samostojno zdravstveno dejavnost izda Ministrstvo za zdravje. Ustrezna izobrazba mora biti v času vpisa v register že opravljena, posameznik pa mora biti zabeležen v register zdravnikov in zobozdravnikov, o čemer odloča Zdravniška zbornica Slovenije. Zobozdravnik ali zdravnik sme samostojno opravljati zdravniško službo, če je vpisan v zdravniški register in če izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa zakon. Odločbo o vpisu v register za zdravnike in zobozdravnike kot fizične osebe izda Zdravniška zbornica Slovenije. Za ustanovitev s.p., ki opravlja zunaj bolnišnično zdravniško dejavnost je potreba registracija samostojne dejavnosti – ustanovitev s.p. in izbira ustrezne glavne dejavnosti na eni izmed VEM točk po Sloveniji oziroma na naši VEM točki. Za zobozdravnike je šifra 86.230, zdravnike pa 86.210 oziroma katera druga ustreznejša šifra. Ob registraciji se vpiše vrsta dejavnosti, nato pa sistem po uradni dolžnosti pri Zdravniški zbornici in Ministrstvu za zdravje preveri, ali je ustanovitelj kvalificiran za ustanovitev zunaj bolnišnične zdravniške dejavnosti. Katere dejavnosti lahko opravlja zdravnik ali zobozdravnik v popoldanski dejavnosti? Zdravstvena dejavnost obsega ukrepe in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in ob uporabi medicinske tehnologije opravljajo zdravstveni delavci oziroma delavke in zdravstveni sodelavci oziroma sodelavke pri varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov in poškodovancev. Med dejavnosti, ki so naštete v standardni klasifikaciji dejavnosti in so dovoljene kot popoldanska dejavnost spada splošna in specialistična zdravstvena ali...

Naknadna vplačila družbenikov v d.o.o.

Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila, ki so lahko v denarni ali stvarni obliki. Naknadna vplačila ne spreminjajo osnovnega kapitala. Obveznost naknadnega vplačila družbenikov je lahko določena v družbeni pogodbi kot stranska obveznost, v skladu z 491. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Le če je določeno v pogodbi, je lahko naknadno vplačevanje obvezno, sicer pa je le prostovoljno. Naknadna vplačila so lahko v obliki denarnega ali stvarnega vložka. Razlika med obveznostjo vplačila osnovnega vložka in naknadnimi vplačili je v tem, da lahko družba posameznega družbenika oprosti naknadnega vplačila. Bistveni učinek naknadnih vplačil je v tem, da se poveča delež kapitala in zmanjša delež dolgov v bilančni strukturi družbe, hkrati pa ne vplivajo na izkaz poslovnega izida. Pri tem je pomembno, da naknadna vplačila ne vplivajo na višino osnovnega kapitala ali sorazmerje poslovnih deležev. Zato pri naknadnih vplačilih ni treba spreminjati družbene pogodbe, sklep o vplačilu pa se ne vpiše v sodni register. Naknadna vplačila so sorazmerna obstoječim deležem družbenikov v družbi. V družbeni pogodbi se lahko določi tudi kapica oziroma znesek največjega mogočega naknadnega vplačila. V primeru naknadnega vplačila v obliki stvarnega vložka se uporablja ureditev, ki velja za stvarni vložek v osnovni kapital (475. člen ZGD-1). Tako velja, da se lahko kot stvarni vložek zagotovijo premičnine ali nepremičnine, pravice, podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba že prevzela. Družbena pogodba lahko določa tudi naslednje: rok, v katerem je potrebno izpolniti obveznost naknadnega vplačila, da morajo biti naknadna vplačila vplačana še pred vplačilom osnovnega kapitala....

Možnosti dela upokojencev in obdavčitev

Veliko upokojencev ostane delovno aktivnih tudi po upokojitvi, saj zaradi nizkih pokojnin težko vzdržujejo enak življenjski standard, kot so ga imeli pred upokojitvijo. Delodajalce pa velikokrat zanimajo možne pravne podlage za sodelovanje z upokojenci tudi po njihovi upokojitvi, in sicer v tem smislu, da jim dodatno zasluženi denar ne bi zmanjševal že prislužene pokojnine. Ohranitev izplačila pokojnine je povezana z nadaljnjim statusom upokojenca, če pa upokojenec ohrani pridobljeni status z upokojitvijo, ima na voljo še druge oblike dela, ki ne vplivajo na višino pridobljene pokojnine. Opravljanje dela z vidika različnih statusov v povezavi z določili ZPIZ-2 s spremembami (ZPIZ-2B) Upokojencem se njihov status spremeni le v primerih, ko želijo ponovno opravljati dejavnost, biti v delovnem razmerju ali opravljati delo kot poslovodna oseba, in sicer v družbi, v kateri so družbeniki. V vseh teh primerih ZPIZ-2 določa ponovno aktiviranje, kar pomeni, da se je upokojenec dolžan zavarovati za čas, ki ustreza sorazmernemu delu opravljanju dela, vendar za najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko. Glede na to imajo upokojenci v navedenih primerih možnost prejemati najmanj 75 odstotkov pokojnine. Upokojenec in opravljanje dejavnosti Če se zaradi narave dela upokojenec odloči za opravljanje dejavnosti kot samostojni podjetnik, bo dolžan plačevati prispevke za socialno varnost od sorazmernega dela najmanjše pokojninske osnove, in sicer v letu 2017 najmanj od 58 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS (58 odstotkov od 1.584,66 evra znaša 919,10 evra), prispevke za zdravstveno zavarovanje pa od osnove, ki znaša najmanj 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače v RS, kar pomeni od osnove 950,80 evra. Sorazmerni del prispevkov bi v primeru zavarovanja upokojenca za 10 ur...

Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas

Ureditev vprašanja sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je v celoti usklajeno z Direktivo Sveta 1999/70/ES, katere namen je ureditev in izboljšanje kakovosti dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela nediskriminacije ter vzpostavitev okvirja preprečitev zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Osnovno izhodišče direktive je, da so pogodbe za nedoločen čas splošna in tipična oblika delovnega razmerja med delavci in delodajalci, hkrati pa pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot atipična oblika v določenih situacijah ustrezajo namenu in potrebi delodajalca, da zaposli delavca za določen čas pod zakonsko določenimi pogoji. V skladu z 11. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se sklene delovno razmerje, s katerim se delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi dogovorita o bistvenih sestavinah, kot jih narekuje 31. člen ZDR-1. Če se pogodbeni stranki v pogodbi o zaposlitvi, to sta delavec in delodajalec, izrecno ne dogovorita, da gre za pogodbo za določen čas, se po določbah ZDR-1 šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Če pa je v pogodbi o zaposlitvi izrecno določen čas trajanja, pa gre za pogodbo o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas. Iz tega izhaja, da se lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas izjemoma sklene, če gre za: izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja, poslovodno osebo ali prokurista, vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1, opravljanje sezonskega dela, delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja...

Spremembe v postopkih registracije s.p. po 15.04.2017

V Uradnem listu RS, št. 15/2017 je bila objavljena novela ZGD-1 (ZGD-1J), ki v postopkih registracije samostojnih podjetnikov prinaša določene spremembe v postopkih registracije. Postopek registracije s.p. – čas prijave Prijava za vpis v Poslovni register Slovenije lahko bodoči podjetnik po novem odda največ en mesec dni vnaprej. Do sedaj je veljalo, da od dne vložitve prijave do datuma vpisa lahko minejo trije meseci. Novela zakona določa tudi, da način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov s.p. ureja poseben računovodski standard, ne glede na velikost podjetja. Prej je namreč to veljalo le za majhne s.p. Izjava lastnika objekta   Po novem novela izrecno določa, da je potrebno izjavo lastnika priložiti tudi kadar gre za registracijo podružnice s.p.  Sprememba je tudi v zvezi z overitvijo izjave lastnika objekta, in sicer izjave ni potrebno overiti, če lastnik poda izjavo na točki VEM ali če podjetnik pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od Republike Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti ali pristojnega državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanjske zadeve, na podlagi zakona, ki ureja stanovanjske stavbe.  To pomeni, da izjave ni potrebno overjati, če je lastnik fizično prisoten na točki VEM in kadar je lastnik RS ali lokalna skupnost (poleg državnih in občinskih stanovanjskih skladov).Ne glede na to, da overitev v primeru fizične prisotnosti lastnika ni potrebna, je potrebno lastnika identificirati, da se prepričamo, da izjavo daje prava oseba, prav tako je potrebno na izjavo zabeležiti ali jo je lastnik podal osebno ali ne. Brez tega podatka namreč AJPES ne more ugotavljati kdaj je overitev potrebna in kdaj ne. Podružnica in ime po novem   Z novelo je tudi izrecno določeno, da mora...

Omejitve pri odpiranju d.o.o. in s.p.

Samozaposliti se ali odpreti družbo z omejeno odgovornostjo ne morejo biti osebe, ki so: bile pravnomočno obsojene na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine ter so vpisane v kazensko evidenco Ministrstva za pravosodje (MP). Omejitev se izteče po petih letih od pravnomočne sodbe oziroma ob izbrisu iz kazenske evidence. Pred tem je bila omejitev pred ustanovitvijo podjetja le dokazilo o nekaznovanosti v RS. bile z več kot 25 odstotki udeležene v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecih na katerem od že omenjenih seznamov, tudi zanje pa se omejitev izteče z izdajo potrdila davčnega organa o izpolnitvi obveznosti zadnjih 15 dneh; v zadnjih treh letih prejele pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) oziroma Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) najmanj dvakrat z izrekom globe zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno, omejitev pa preteče v treh letih od pravnomočnosti odločbe ali sodbe; bile neposredno z več kot 50 odstotki udeležene v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije; omejitev se izteče po enem letu od izbrisa. Druge omejitve pri ustanovitvi s.p. Nekaj omejitev imajo pri odpiranju s.p. tujci iz tretjih držav. Ker sam postopek registracije ne potrebujejo posebnih dovoljenj, je v praksi pogosto zmotno prepričanje, da se tujci v Sloveniji lahko samozaposlijo brez predhodne pridobitve ustreznega dovoljenja za delo. Tujci iz tretjih držav, torej držav, ki niso članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, za zaposlitev v Republiki Sloveniji potrebujejo enotno dovoljenje za prebivanje in...

Koledar

april 2017
P T S Č P S N
« Mar    
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!