Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Vinjeta v letu 2017

Vinjeta je v Sloveniji obvezna za vse avtoceste in hitre ceste v upravljanju DARS. Vinjeta za leto 2017 je že naprodaj in bo v prihodnjem letu obarvana kovinsko-oranžno. Vinjeta spada v kategorijo davčno priznanega odhodka cestnine na službeni poti, zato jo lahko podjetniki uveljavljate v stroške. Vinjeta za leto 2017 velja že od 1. decembra 2016, ter kar do konca janurja 2018, torej skupno 14 mesecev. Poleg letne vinjete je še naprej možen nakup polletne, mesečne in tedenske vinjete, ki nimajo ‘bonus’ trajanja kot letna vinjeta, ampak trajajo točno toliko kolikor izhaja iz imena. Cenik za cestninski razred 2A, ki obsega osebna vozila in bivalna vozila (avtodomi), bo v prihajajočem letu 2017 vseboval naslednje cene: 110 evrov za letno vinjeto, 30 evrov za mesečno in 15 evrov za tedensko vinjeto. Kadar se vinjeta poškoduje, lahko zahtevate nadomestno vinjeto. Predpogoj za zahtevo je, da ob tem priložite originalen račun, zato vam svetujemo, da ga ob nakupu shranite. Pri nakupu vinjete, ki jo želi podjetje uveljavljati kot davčno priznan odhodek, je nujno, da se račun glasi na ime podjetja. To pomeni, da mora podjetnik že ob nakupu povedati, da bo vinjeto uveljavljal na stroške podjetja. Poleg računa, ki se mora glasiti na podjetje, mora biti strošek nakupa dokumentiran s potnim nalogom. Čeprav je vinjeta veljavna že s 1. decembrom 2016, jo je mogoče uveljavljati v stroške podjetja šele v letu 2017. Vinjeto je izjemoma mogoče uveljavljati dvakrat ob nakupu dveh polletnih vinjet. Povračilo stroškov v zvezi z delom, med katere spade tudi vinjeta, ureja 5. člen Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov. Omenjena Uredba omogoča,...

Delo upokojencev

Pri marsikaterem posamezniku, ki je že izpolnil pogoje za upokojitev, želja po delu in (dodatnem) zaslužku še ni povsem izplahnela. Kljub pridobljeni pravici do prejemanja pokojnine, bi takšni posamezniki še naprej hoteli opravljati dejavnost. Novela ZPIZ-2B na novo ureja obstoj tovrstnega dvojnega statusa (statusa upokojenca in statusa osebe, ki opravlja dejavnost). V nadaljevanju navajamo in pojasnjujemo nekaj sprememb v zvezi z nezdružljivostjo prejemanja starostne ali predčasne pokojnine in hkratnega opravljanja dela ali dejavnosti, ki jih vsebuje novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: 1. Izplačevanje 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine Zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne ali predčasne pokojnine se (pod pogojem, da se za to odloči!), izplačuje 20 odstotkov pokojnine do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Izplačilo dela pokojnine pa ni več omejeno na dopolnitev strarosti 65 let. Torej, tisti, ki bi se lahko upokojili pa se odločijo za nadaljevanje opravljanja dela oziroma dejavnosti, bodo ob zaslužku prejemali tudi 20 odstotkov pokojnine. 2. Ponovni vstop uživalca pokojnine v obvezno zavarovanje Uživalcu starostne, predčasne ali vdovske pokojnine, ki začne delati najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko oziroma, ki opravlja dejavnost najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del  pokojnine, in sicer v višini: 75 odstotkov, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko, 62,5 odstotka, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko, 50 odstotkov, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko, 37,5...

Nov Pravilnik o registru nastanitvenih obratov

1. decembra 2016 je v veljavo stopil nov Pravilnik o registru nastanitvenih obratov. Ta Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) določa vzpostavitev in upravljanje registra nastanitvenih obratov. Naslednji mesec po vpisu nastanitvenega obrata v register pa morajo izvajalci nastanitvene dejavnosti (ta dejavnost sodi med gostinsko dejavnost) poročati podatke iz knjige gostov prek spletne aplikacije. Julija sprejeta Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu in novi Zakon o prijavi prebivališča predstavljata pravno podlago za izvedbo projekta poenostavitve poročanja v zvezi z nastanitveno dejavnostjo v turizmu (e-poročanje). Spremembe Zakona o gostinstvu se nanašajo na vzpostavitev registra nastanitvenih obratov, ki ga bo vzpostavil in upravljal Ajpes. To pomeni, da bodo morali izvajalci nastanitvene dejavnosti nastanitvene obrate v roku, ki ga določa zakon, vpisati v register. Z vpisom v register bodo nastanitveni obrati pridobili enotno identifikacijsko številko. S tem bodo prvič na enem mestu celovito zajeti vsi nastanitveni obrati, bistveno pa se bo povečala tudi kakovost in ažurnost podatkov o teh obratih, pišejo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Register bo javen, podatki iz registra pa brezplačno dostopni na spletni strani Ajpes, so zapisali. Pravilnik o registru nastanitvenih obratov: kaj določa? Kot izvedbeni akt zakona bil sprejet Pravilnik o registru nastanitvenih obratov, ki pa določa vzpostavitev in upravljanje registra, podrobneje opredeljuje podatke, ki se vodijo v registru, način, vsebino in obliko prijave vpisa in spremembe podatkov ter izbrisa iz registra, hrambo dokumentacije in podatkov o nastanitvenih obratih ter način dostopa do podatkov iz registra. Pravilnik je stopil v veljavo 1. decembra 2016. Zakon določa, da Ajpes vzpostavi register v enem letu po uveljavitvi pravilnika, torej do 1. decembra 2017. S...

Izredna odpoved in odstop direktorja družbe

Direktor oziroma poslovodja zavzema osrednje mesto v družbi, ki brez njega ne more delovati. Direktorja postavijo družbeniki, ki ga lahko poleg tega tudi odpokličejo, nadzorujejo njegovo delo in mu svetujejo glede upravljanja družbe. Pri družbi z omejeno odgovornostjo se za direktorja ali poslovodstvo (in s tem za poslovodne osebe) štejejo en ali več poslovodij, pri delniški družbi pa uprava ali upravni odbor ter izvršni direktorji (ti sicer formalno niso organ družbe, po svojih značilnostih pa spadajo k poslovodstvu). Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorjev so opredeljene v družbeni pogodbi, poleg tega pa direktor – za namene izplačil in vključitve v socialna zavaovanja – z družbo sklene tudi delovnopravno ali pa civilno pogodbo (t. i. pogodbo o poslovodenju). Direktorjeva funkcija ima  v prvem primeru (tj. v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi) dvojno naravo; delovnopravno, saj je direktor uslužbenec družbe, ter korporacijskopravno, saj je direktor hkrati tudi eno- ali več-osebni organ družbe. Direktorjeva pogodba o zaposlitvi je zato posebne oblike in je praviloma sklenjena za določen čas, saj je direktor ponavadi izvoljen za določen čas. Pogodba o zaposlitvi med direktorjem in družbo je posebna, saj lahko stranki ne glede na zakon sami uredita pravice in obveznosti v zvezi z omejitvami delovnega časa, počitkov, plačilom, odgovornostjo in tudi v zvezi s prehenanjem pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru zakonske določbe ne pomenijo nujnega minimuma. To pomeni, da lahko stranki ne glede na zakonske določbe napišeta, da ima direktor krajši odpovedni rok, ali pa da mu ne pripada odpravnina. Zakonske določbe veljajo le glede vprašanj, ki jih stranki ne uredita. V praksi to pomeni, da lahko direktor in poslovodstvo že ob sklenitvi pogodbe o...

Januarja novosti pri plačevanju prispevkov za s.p.

Januar prinaša novost za plačevanje prispevkov s.p. Samozaposlene osebe morajo prispevke izračunavati mesečno v obračunu prispevkov za socialno varnost (OPSVZ obrazec), in sicer najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec v elektronski obliki prek storitev eDavki. Novega je to, da morajo biti prispevki plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. 5-dnevni zamik pri plačilu prispevkov 5-dnevni zamik pri plačilu davčnega odtegljaja in obveznih prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo v obračunu davčnega odtegljaja (REK obrazci, ODO-1). Sprememba se nanaša na plačilo obračunanega davčnega odtegljaja ter prispevkov za socialno varnost od vseh izplačil dohodka od 1. januarja 2017 dalje. 5-dnevni zamik se uvaja tudi pri plačilu prispevkov za socialno varnost za zavezance za prispevke, ki morajo po veljavni ureditvi prispevke za socialno varnost plačati najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec (samozaposleni, družbeniki, kmetje, prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, …). Januar prinaša novost za plačevanje prispevkov s. p. Za mesec januar 2017 in naprej bo davčni organ sestavil predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV obrazec) in ga vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če podatki v POPSV, ki ga je pripravil davčni organ, niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV davčni organ v sistem eDavki ni odložil, mora zavezanec sam predložiti OPSVZ obrazec najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Zavezanec mora sam v OPSVZ obrazcu posredovati tudi morebitne spremembe osnov, ki so posledica uveljavljanja določenih pravic (bolniški stalež, starševski dopust) ali če se odloči za spremembo (povišanje, znižanje)  zavarovalne osnove. Za zavezance, za katere so predizpolnjeni podatki v POPSV pravilni in popolni, se dodatna aktivnost v...

Razveselite svoje zaposlene ob koncu uspešnega leta

December je čas, ko podjetja analizirajo poslovanje v tekočem letu. K pozitivnem izidu poslovanja največ prispevajo prav člani podjetniške ekipe, zato je primerno, da so za svoje delo nagrajeni. Nagrajevanje zaposlenih dokazano pozitivno vpliva na motiviranost za nadaljnje delo oziroma na doseganje zastavljenih ciljev ter spodbuja pripadnost in inovativnost. Konec poslovnega leta se delodajalci poslužujejo dodatnih izplačil, ki so določena v Zakonu o delovnih razmerjih. Za ta dodatna izplačila pogovorno uporabljamo različne izraze kot so božičnica, 13. plača, letna nagrada, nagrada za poslovno ali delovno uspešnost, poslovna stimulacija ipd. Nedavno sprejeta mini davčna reforma pa spreminja obdavčitev takšnega izplačila. Spodaj navajamo nekatere praktične odgovore na najpogostejša vprašanja glede nove ureditve izplačila nagrade za poslovno uspešnost: 1. Kakšna je vsebinska sprememba glede obdavčitve nagrade za poslovno uspešnost? Nagrada za poslovno uspešnost ne povišuje davčne osnove delavca oziroma ni obdavčena z dohodnino, pod pogojem, da je manjša od 70% zneska zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji. V kolikor nagrada presega ta znesek, potem je obdavčen le presežek. 2. Kako je s prispevki za socialno varnost? Prispevki za socialno varnost morajo biti pri izplačilu nagrade obračunani in izplačani enako kot pri izplačilu plače. 3. Ali lahko delodajalec izplača nagrado v več delih? Lahko, vendar bo davčno ugodneje obravnavano le eno izmed teh izplačil zaradi zakonske določbe o enkratnem izplačilu. 4. Ali mora biti nagrada izplačana v denarni obliki? Da. 5. Ali je nagrada za uspešno delo v 2016 lahko izplačana v letu 2017? Da. To je sicer obvezno, če želite izkoristiti možnost davčno ugodnejše obravnave, saj Zakon o dohodnini, ki določa navedeno nevedeno davčno ugodnost, prične veljati šele s 1.1.2017. Kaj...

Koledar

januar 2017
P T S Č P S N
« Dec    
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!