Aktualne novice

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Kdaj lahko vložimo samoprijavo na Finančno upavo?

Na podlagi samoprijave je mogoče: • predložiti davčni obračun • predložiti obračun davčnega odtegljaja • vložiti davčno napoved Institut samoprijave zavezanec za davek lahko koristi, če je ob predložitvi obračuna davka oziroma davčne napovedi bil premalo izkazan oziroma odmerjen davek in če zavezanec za davek obračuna davka ali davčna napovedi v zakonskem roku sploh ni predložil. Zavezanec v primeru uporabe instituta samoprijave ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolnitvi svojo realno davčno obveznosti, kar pomeni, da bo ta povečana za obresti s 3% letno obrestno mero. Posebno prilogo oziroma obrazec za samoprijavo (izbira obrazca je odvisna od vrste obračuna davka oziroma davčne napovedi) zavezanci izpolnijo in ga predložijo skupaj z obračunom določenega davka oziroma popravljenim obračunom določenega davka. Zavezanec za davek ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo. Davčni zavezanec, ki ni vložil davčne napovedi oziroma podatki v vloženi napovedi niso bili pravilni, popolni ali resnični, lahko vsak trenutek vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved. Enako velja za predložitev obračuna davčnega odtegljaja in predložitvi davčnega obračuna. Predložitev davčne obračuna ali vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave je mogoča najpozneje do: • začetka davčnega inšpekcijskega nadzora • vročitve odmerne odločbe • začetka postopka o prekršku • začetka kazenskega postopka. Zavezanec za davek mora v primeru vložitve davčne napovedi primerno označiti oziroma davčnemu organu drugače sporočiti, da gre za napoved, predloženo na podlagi samoprijave. Pri predložitvi davčnega obračuna na podlagi samoprijave zavezanec za davek mora uvodoma navesti vrsto obračuna davka, v zvezi s katerim vlaga samoprijavo in kdaj je potekel rok za predložitev tega obračuna davka. V primeru, da s samoprijavo popravlja že predloženi obračun davka, mora navesti,...

Delo študentov v podjetju

Pogosto delodajalci, zaradi nemotenega delovnega procesa, v času poletnih počitnic najemajo študentsko delovno silo. Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica mora biti pridobljena pred začetkom opravljanja dela, saj se delo brez napotnice šteje za delo na črno. Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo: osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let, osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji, osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Bruto urna postavka za opravljeno delo študentov in dijakov od 1.4.2019 dalje ne sme biti nižja od 4,89 eur. Delodajalec mora dnevno voditi evidenco dejansko opravljenih ur. Po končanem delu izpolnjeno napotnico posreduje koncesionarju, ki obračuna in izplača dohodek študentu, delodajalcu pa posreduje račun za opravljeno delo. Delodajalcu se poleg bruto dohodka študenta obračuna tudi koncesijska dajatev (16%), dodatna koncesijska dajatev (2%), prispevek za poškodbe pri delu (0,53%), prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36%) in prispevek za PIZ (8,85%) ter DDV (22%) … osnova za DDV so koncesijske dajatve in tudi prispevki. Primer: * Akontacija dohodnine se ne obračuna, če posamezen dohodek ne presega 400 eur. Delodajalci pazite: Začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. V primeru obstoja elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces...

Najemnine in spremembe ZDDV od 01.12.2018

V Uradnem listu RS 77/18 z dne 30.11.2018 je objavljen “Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1J)” . Ta zakon prinaša spremembe ZDDV, ki začnejo veljati v letu 2019. Ena od sprememb, ki pa je začela veljati že 01.12.2018, je sprememba glede izjav, ki smo jih predlagali na obrazcu DDV-Iz v primeru, ko smo želeli obračunavati DDV pri najemu, ali prodaji nepremičnin. V skladu z 2. 7. in 8. točko 44. člena ZDDV, je najem oz. prodaja nepremičnin oproščena plačila DDV. Vendar obstajajo izjeme pod pogoji, ki so navedeni v 45. členu ZDDV. In sicer, DDV se lahko obračuna, v kolikor se najemodajalec in najemnik dogovorita glede tega. Seveda, morata biti oba zavezanca za DDV. Do sedaj je bila ureditev takšna, da so pred prvo izstavitvijo računa, morala in najemodajalec in najemnik predložiti vsak svojo izjavo v elektronski obliki na eDavke. Za te namene smo na eDavkih imeli obrazec DDV-Iz. Po novem, ta izjava ni več potrebna, ampak stranke dokazujejo obstoj predhodnega dogovora in sicer na zahtevo davčnega organa. Izjavo lahko vključite v najemne pogodbe oz. pogodbe o prodaji nepremičnine. Lahko pa so tudi samostojni dokumenti. Vsekakor, dogovor mora biti sklenjen pred prvo izdajo računa. V skladu z 1. odstavkom 138. člena Pravilnika od DDV, mora račun za najemnino, ali pogodba o prodaji nepremičnine, obvezno vsebovati podatke o nepremičnini, na katero se račun ali pogodba nanašata. V vsakem primeru bodite pozorni da sta najemnik oz. kupec zavezanca za DDV. V kolikor niso zavezanci za DDV, DDV se ne sme zaračunati. Zdaj pa še par besed kako ravnati v primeru, ko izstavljamo račun za najem nepremičnine in ne zaračunavamo DDV v skladu z...

Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na Centru za socialno delo

Na centru za socialno delo lahko uveljavljate naslednje pravice: otroški dodatek, denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, državno štipendijo, subvencijo vrtca, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih. storitev, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zgoraj naštete pravice se uveljavljajo z enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, katero lahko kupite v knjigarnah ali pa si jo natisnete s spletne strani Ministrstva za delov, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo lahko vložite osebno ali po pošti, pa tudi preko portala e-uprava, če razpolagate z veljavnim digitalnim potrdilom. V knjigarnah ter na spletni strani dobite tudi Vlogo za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba oziroma za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana – ter Vlogo za izredno denarno socialno pomoč, katere tudi uveljavljate na centru za socialno delo. OTROŠKI DODATEK Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki se izplačuje do otrokovega 18. leta. Otroški dodatek je prejemek celotne družine, kar pomeni, da se določi in izplačuje za vse člane skupaj. Izplačuje se mesečno in sicer za pretekli mesec (maja družina prejme izplačilo za mesec april). Otroški dodatek lahko uveljavljate z enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki jo kupite v knjigarni ali natisnete s spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo se odda pri centru za socialno delo, kjer ima družina stalno prebivališče oziroma kjer večina družinskih članov dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih). V primeru, da je kdo od staršev zaposlen v tujini, je potrebno priložiti tudi potrdilo o...

Želim koristiti pravico do krajšega delovnega časa

Komu ta pravica pripada? V kolikor izpolnjujete pogoje, lahko delate krajši delovni čas, ne glede na to kako (ne)zadovoljen je pri tem vaš delodajalec. Prvi pogoj je, da pravico uveljavlja samo eden od staršev. Če imate enega otroka, lahko to pravico uveljavljate do njegovega dopolnjenega 3. leta. Če pa imate dva ali več otrok, pa krajši delovni čas lahko delate do končanega prvega razreda najmlajšega otroka. Pravico lahko uveljavljate tudi v kolikor imate doma težje, zmerno gibalno oviranega ali duševno prizadetega otroka in sicer do njegovega 18. leta starosti. Kaj pomeni »krajši« delovni čas? Krajši delovni čas je vsak delovnik, ki je krajši od 40 ur tedensko, vendar pa mora obsegati najmanj polovični delovni čas in sicer 20 ur tedensko. Z drugimi besedami, če imate sedaj pogodbo za 40 ur tedensko, lahko z uveljavljanjem pravice delate poljubno število ur, ki pa ne sme biti nižje od 20 ur tedensko ur, razliko prispevkov do polnega delovnika pa vam krije država. Koliko znaša moja plača, če uveljavljam krajši delovnik? Zmotno je mišljenje, da v kolikor delamo krajši delovni čas, se naše izplačilo ne spremeni, saj nam razliko krije država. Temu pač ni tako! V kolikor se odločite za npr. polovični delovni čas, boste na račun prejeli samo polovico vaše (pogodbene) neto plače in boste torej plačani samo toliko, kolikor ste v resnici delali. Država vam namreč krije le razliko prispevkov za socialno varnost, torej del vaše bruto plače in še to ne toliko kot bi jih sicer plačali v primeru polnega delovnika glede na vašo pogodbeno bruto plačo, temveč le v sorazmernem deležu minimalne plače, ki je zakonsko določena. Za leto 2019 ta znaša 886,63 EUR bruto. Poglejmo si...

Nadomestilo za dojenje – dojiti med delovnim časom ali ne?

Vsaka mamica, ki hodi v službo in svojega malčka še vedno doji, se sooči z vprašanjem, kako uskladiti službeni delovnik in otrokovo potrebo po dojenju. Nekateri malčki interes za dojko izgubijo še preden se mora mama vrniti v službo, precej pa je takih, ki se pri enem letu oziroma pri 11. mesecih, ko se otroci vključujejo v vrtec, še vedno pogosto dojijo. Ob tem lahko mama doživlja pravo stisko, saj ne ve, kako bo njen otrok zdržal brez dojenja celih 8 ur ali več, ko bosta ločena. Dojenje med delovnim časom Ena izmed rešitev za tovrsten problem je koriščenje pravice do krajšega delovnega časa. Druga možnost pa je nadomestilo v času odmora za dojenje, ki obstaja zaradi ugotovitev medicinske stroke in priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, da je podaljšano dojenje koristno za kasnejši razvoj in zdravje otroka. Mama, ki otroka doji, ga lahko na podlagi potrdila pediatra doji dalje – eno uro dnevno do otrokovega 18. meseca starosti, za ta čas pa lahko uveljavlja pravico do nadomestila v času odmora za dojenje. Kako uveljaviti pravico? Če otroka še dojite in vaš malček še ni dopolnil 18 mesecev, lahko na pristojnem CSD oddate vlogo za uveljavitev pravice do nadomestila/plačila prispevkov v času odmora za dojenje, poleg pa priložite potrdilo otrokovega izbranega pediatra, da se otrok res še doji. Tako boste imeli eno uro med svojim delovnim časom čas za dojenje, prispevke oziroma nadomestilo za ta čas pa vam bo krila država. Ali boste to uro koristili pred, med ali po svojem pogodbeno določenem delavniku, se je potrebno individualno dogovoriti z vašim delodajalcem. V to uro za dojenje pa se ne šteje čas za malico oziroma odmor. Poleg časa za dojenje, vam...

Koledar

julij 2019
P T S Č P S N
« Jun    
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

Prijava na e-novice

Uspešno ste se vpisali na mailing listo!