Novosti v letu 2016 za podjetja in podjetnike
V letu 2016 so na vrsti tudi nekatere novosti za podjetja zaradi sprememb zakonodaje, ki bodo vplivale na poslovanje podjetij in samostojnih podjetnikov. Predstavljamo vam 8 ključnih novosti:
Davčne blagajne
Podjetja, samostojni podjetniki, društva, nevladne organizacije, občinski in državni organi, javna podjetja in vsi drugi, ki vodijo poslovne knjige, izdajajo račune in za njihovo plačilo prejemajo gotovino, morajo od 2. januarja 2016 dalje davčno potrjevati račune. Obstajajo sicer izjeme, ki davčnih blagajn ne bodo potrebovali.
En transakcijski račun za samostojne podjetnike
Od sredine decembra naprej samostojni podjetniki ob registraciji statusa s. p. ne potrebujejo več ločenega transakcijskega računa za svojo dejavnost, ampak bodo lahko uporabljali tako za zasebne namene kot za poslovanje en transakcijski račun. Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je sicer opozorila, da bodo lahko javno objavili le poslovni račun označen z vrsto računa T. Spremembo prinaša spremenjen Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2).
Iz minimalne plače so izvzeti dodatki za nedeljsko in praznično delo.
S 1. januarjem 2016 je stopila v veljavo spremembe Zakona o minimalni plači (ZMinP) s katerimi se spreminja opredelitev minimalne plače. Po novem v minimalno plačo niso več zajeti dodatki za delo ob manj ugodnih dnevih in delih dneva – iz minimalne plače soizvzeti dodatki za nočno delo, za delo med prazniki in v nedeljo.
Zvišala se bo osnova za obračun prispevkov za samozaposlene.
Z novim letom se je iz 54 na 56 odstotkov zadnje povprečne letne bruto plače zaposlenih v RS, preračunano na mesec, dvignila osnova za obračun prispevkov za samozaposlene za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zaposlovanje in za starševsko varstvo. Spremembo predvideva Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Upokojenci bodo lahko samostojni podjetniki od dveh ur na dan dalje.
S 1. januarjem 2016 je začela veljati tudi novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ureja dvojni status upokojencev. Upokojencem je omogočeno, da kot zaposleni ali kot samostojni podjetniki, družbeniki ali kmetje delajo od dveh ur na dan naprej, za to plačujejo prispevke, a ob tem prejemajo tudi sorazmeren del pokojnine, kot ga določa spremenjen zakon. Če bodo delali 2 uri na dan bodo lahko ob tem prejemali 75 odstotkov pokojnine. Pravica so delne upokojitve ne bo več omejena na 65 let.
Upokojenci bodo morali svoj dvojni status, torej upokojenca in zaposlenega ali samostojnega podjetnika, s tem zakonom uskladiti do 31. januarja 2016.
Vračilo ustanovnega kapitala.
Podjetniki, ki so si ob ustanovitvi podjetja izplačali ustanovni kapital v obliki posojila družbeniku, ga bodo morali do sredine avgusta prihodnje leto vrniti v družbo. Spremembo prinaša spremenjeni Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki je sicer stopil v veljavo že v letu 2015, vendar za ta del zakona določa prehodno obdobje enega leta. Po tem bodo posojilne pogodbe družbenikom, poslovodstvu ali njihovim družinskim članom nične, kršitelje pa bodo lahko doletele globe.
Strožji pogoji za ustanovitelje podjetij in registracijo statusa samostojnega podjetnika.
S 1. januarjem 2016 so pričeli veljati tudi strožji pogoji iz že omenjenega spremenjenega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) za ustanovitev podjetja ali statusa samostojnega podjetnika s katerimi želi država preprečiti veriženje družb.
Finančna uprava RS bo pobotala preveč in premalo plačano, a hkrati imela krajšo pot za izvršbo.
Spremenjen Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), ob enem transakcijskem računu za samostojne podjetnike, prinaša še dve pomembni novosti na področju poravnave davčnih obveznosti. Razširja se možnost pobota davkov in nedavčnih terjatev s preveč plačanimi prispevki ali davki; s preveč plačanimi prispevki in davki bo lahko po novem davčni organ poravnal tudi globe, stroške postopka, to pa pomeni manj stroškov za zavezanca, saj ne bo potrebno plačati stroškov sklepa davčne izvršbe in stroškov bank.
Hkrati bodo po novem morale banke in hranilnice davčnemu organu obvezno predložiti tudi podatke o depozitih in njihovi višini za davčnega dolžnika, davčni organ pa se bo šele po tem odločil, ali bo nadaljeval davčno izvršbo še na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in praviloma dražja sredstva (premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, idr.) ali pa bo za poravnavo davčnih terjatve dovolj denarnih sredstev.