Ministrstvo za finance je čez poletje pripravljalo predlog sprememb davčnih zakonov, ki urejajo obdavčitev t. i. normirancev (normiranci so davčni zavezanci, ki svojo davčno osnovo za izračun davka od dejavnosti oz. od dohodkov pravnih oseb ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov). Če bo predlog zakonskih sprememb sprejet, bodo te začele veljati z novim koledarskim letom, kot je to značilno za davčne zakone in njihove spremembe.

V sistem obdavčitve normirancev se vnašajo nova pravila glede obveznega izstopa zaradi prekoračitve prihodkovnega pragu, kar naj bi preprečevalo zlorabo tega instituta predvsem pri prelivanju dobička iz d.o.o.-ja na družbenikov normirani s.p..

Kaj ostaja isto?

  • Višina normiranih odhodkov OSTAJA ISTA

Trenutno znaša višina normiranih odhodkov 80 % prihodkov. Zakonodajalec je preko zakonske norme ustvaril fikcijo, da ima podjetnik s tem, ko ustvari 1.000 EUR prihodkov, 800 EUR stroškov. Po formuli »prihodki – odhodki = davčna osnova« zaključimo, da znaša davčna osnova pri normirancu 20 % prihodkov. Ministrstvo je v prvem predlogu predlagalo, da se trenutna višina normiranih odhodkov zniža na 60%, v naslednjem predlogu je bila ta 70%, sedaj pa so se odločili, da ostane ista, torej 80%.

  • Obdavčitev OSTAJA DOKONČNA (CEDULARNA) – normiranci ne bodo umeščeni v dohodninsko lestvico

Prvotni predlog je bil, da naj bi bili normiranci obdavčeni po dohodninski lestvici. Vendar pa je ministrstvo odstopilo od tega predloga. Tako bodo normiranci še vedno obdavčeni po cedularni (dokončni) stopnji v višini 20%, kar pomeni, da je njihov prihodek obdavčen z efektivno davčno stopnjo 4%.

Za normirance tako tudi odpade možnost uveljavljanja davčnih olajšav, kar zaradi cedularne obdavčitve ni mogoče. Uveljavljanje olajšav pa bi bilo za normirance možno v primeru sintetične obdavčitve, tj. če bi bili umeščeni v dohodninsko lestvico.

Ohranitev cedularne obdavčitve pa pomeni tudi dobro novico za popoldanske s.p.-jevce, saj bodo njihovi prihodki ločeno obdavčeni od prihodkov iz zaposlitve. V prvotnem predlogu bi se namreč vsi prihodki (prihodki iz zaposlitve in prihodki iz opravljanja dejavnosti preko popoldanskega s.p.) sešteli in bili nato obdavčeni preko dohodninske lestvice.

Kaj se bo spremenilo?

Ministrstvo je v prvotnem predlogu predstavilo tri vrste novih pravil, ki se nanašajo predvsem na prihodkovni prag glede vstopa oziroma obstoja v sistemu normiranstva:

  • Dve leti zapored ne več kot 150.000 evrov prihodkov letno oziroma ne več kot 300.000 evrov prihodkov v dveh zaporednih letih

Po trenutno veljavnih pravilih mora normiranec izstopiti iz sistema normiranstva, in pričeti uporabljati dejanske odhodke pri ugotavljanju davčne osnove, če dve leti zapored preseže prihodkovni prag 100.000 evrov (oziroma 50.000 eurov za popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih). V trenutnem predlogu pa je zapisano, da normiranec ne sme v dveh zaporednih letih ustvariti več kot 150.000 eurov povprečnih prihodkov oziroma ne več kot 300.000 evrov prihodkov skupaj v dveh letih.

  • Seštevanje prihodkov povezanih oseb

Prav tako se ohranja predlagana določba glede seštevanja prihodkov povezanih oseb. Davčni zavezanec, ki ima več podjetij, bo tako moral glede prihodkovnega pragu za obstoj v sistemu normiranstva upoštevati prihodke vseh podjetij, razen če bo znal razložiti poslovno upravičenost takšnega poslovanja (predvsem pri izdajanju faktur iz s.p. lastnemu d.o.o.).

  • Absolutna višina normiranih odhodkov

Nič pa ni dokončno določenega glede pravila o absolutni višini normiranih odhodkov. V prvem predlogu je bilo zapisano, da se ne glede na višino letnih prihodkov višina normiranih odhodkov omeji na 60.000 evrov (zaradi 60% normiranih odhodkov). V kolikor bo to pravilo ostalo v predlogu, domnevamo, da bo absolutna višina normiranih odhodkov – glede na 80%  – omejena pri 80.000 eurov.

Vezane knjige ostajajo

Poleg sprememb, vezanih na obdavčitev normirancev, vlada predvideva tudi ohranitev vezanih knjig računov. Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov se namreč vezane knjige računov ne ukinjajo, temveč ostajajo v uporabi tudi po izteku letošnjega leta.