ZPIZ-2 velja od 1.1.2013, nekatere določbe pa so v veljavo stopile kasneje.

16. člen ZPIZ-2, ki velja od 1.1.2014 in obravnava zavarovanje družbenikov, ki so hkrati poslovodne osebe, določa:

  • družbeniki so ločena kategorija zavarovancev
  • med družbenike sodijo tudi delničarji in ustanovitelji zadrug, ki so poslovodne osebe

Z ZPIZ-2 se je spremenila najnižja in najvišja in najnižja pokojninska osnova ter način določanja zavarovalne osnove. Te so določene individualno.

Od 1.1.2014 se morajo kot družbeniki obvezno zavarovati družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe v gospodarskih družbah (tudi d.d.), ter ustanovitelji zavodov in zadrug, ki so hkrati poslovodne osebe, če niso (prednostno) zavarovani na drugi podlagi.

Za nekatere družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe v svojih družbah, je bilo leto 2015 še vedno prehodno leto. Po 406. členu ZPIZ-2 bi morale osebe, ki so na dan uveljavitve ZPIZ-2 (1.1.2013) izpolnjevale merila iz 16. člena ZPIZ-2, do 31.12.2013 uskladiti lastnost zavarovanca – vstopiti v zavarovanje kot družbeniki. S sprejemom ZMEPIZ-1 (115. člen), je bil ta rok podaljšan za 1 leto, na 31.12.2014, s sprejemom ZMEPIZ-1A pa na 31.12.2015. Decembra 2015 je bil v Uradnem listu RS, št. 102/2015  objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B), ki je rok za uskladitev lastnosti zavarovanca premaknil na 31.1.2016 za upokojence oz. na 31.3.2016 za druge osebe. Od leta 2017 ni več izjem.

Za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe velja, da morajo biti od 1. 1. 2014 pri opravljanju svojega dela tako ali drugače obvezno pokojninsko zavarovane za polni delovni/zavarovalni čas.

S 1.1.2014 je začel veljati tudi 18. člen ZPIZ-2, ki ureja zavarovanje v okviru drugega pravnega razmerja, kamor sodi tudi delo poslovodnih oseb. To zavarovanje se vzpostavi za osebe, ki:

  • niso uživalci pokojnine,
  • ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko študentskih servisov,
  • niso obvezno zavarovane in
  • so obvezno zavarovane s krajšim delovnim/zavarovalnim časom.

To pomeni, da se morajo osebe, ki nimajo urejenega pokojninskega zavarovanja za polni delovni/zavarovalni čas, za opravljanje svojega dela (poslovodje ali prokuristi) zavarovati v okviru drugega pravnega razmerja.