Popoldanski s.p. je dopolnilna dejavnost in pogoje za odprtje je, da ste pri nekem delodajalcu zaposleni za polni delovni čas, za 40 ur na teden. Če ste zaposleni za krajši čas od polnega, se lahko za preostanek manjkajoče tedenske delovne obveznosti samozaposlite in tako plačuje prispevke do t. j. polne delovne obveznosti – redni s.p.

Krajši delovnik zaradi starševstva, upokojenci in študentje: popoldanski s.p. ni za vas!

Četudi delate za krajši delovni čas od polnega zaradi starševstva, popoldanskega s.p. ne boste mogli odpreti, saj je krajši delovni čas namenjen temu, da starši preživijo več časa z otrokom. Popoldanski s.p. pa bi bil v nasprotju s tem namenom, saj bi staršu čas z otrokom jemal.

Tudi upokojenskega ali študentskega s.p. več ni; upokojenec lahko odpre s.p., vendar v tem primeru zanj velja delna pokojnina. Sicer pa upokojenci, če želijo, lahko ostanejo delovno aktivni kot zaposleni ali samozaposleni za najmanj 2 uri na dan (10 do 14 ur tedensko) in v tem primeru prejemajo 75 odstotkov pokojnine.

Študent ne more odpreti popoldanskega s.p., temveč rednega. Študent s statusom samozaposlene osebe, za katerega plačuje polne prispevke, izgubi vse ugodnosti, ki jih študentski status prinaša. Prav tako, če študent opravlja dejavnost, ne izpolnjuje pogojev, da bi zanj starši oziroma skrbniki ali zakonec uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana!

Razlika med popoldanskim in navadnim s.p. namreč nastopi pri plačilu prispevkov za socialno varnost, ki so pri popoldanskem s.p. precej nižji.

Če bi se želeli ukvarjati s čim dodatnim, lahko razmislite o ideji osebnega dopolnilnega dela, če se seveda vaša dejavnost umešča na listo dovoljenih del.  Lahko imate tudi kot popoldanski s.p. priglašeno osebno dopolnilno delo, pri tem pa morate vedeti tudi, da gre tu za dve popolnoma različni statusni obliki.

Lahko pa kot delodajalec zaposlujete delavce tudi za polovični delovni čas. Popoldanski s.p. tako lahko, prav tako kot redni s.p., zaposluje za polni ali pa za krajši delovni čas od polnega. Prav tako obe obliki samozaposlitve nista omejeni z zaslužkom, pri obeh oblikah pa vam lahko pomaga tudi družinski član v okviru kratkotrajnega dela.

Zaposlitev za krajši delovni čas

Zaposlitev za polovični delovni čas pomeni zaposlitev za 20 ur na teden. Za prvih 20 ur vam prispevke plačuje delodajalec, v tem primeru oseba, ki ima popoldanski s.p., za preostalih 20 ur pa mora oseba oziroma zaposleni poskrbeti sam (oziroma njegov drugi delodajalec). Enako velja, če delavca v vašem popoldanskem s.p. zaposlite za npr. 15 ur; delodajalec namreč plačuje prispevke le za čas, ko delavec dela zanj, četudi je to manj kot polnih 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden.

Prijava delavca v zavarovanje

Za čas, ko bo delavec pri vas zaposlen ga je potrebno prijaviti v zavarovanje. To lahko uredite na naši VEM točki. K nam prinesete podpisano pogodbo o zaposlitvi in podatek, kaj je po izobrazbi vaš bodoči zaposleni. Na naši VEM točki se nato izpolni in podpiše prijava v zavarovanje z M1 obrazcem, Potrdilo o prijavi v zavarovanje delavca vam Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pošlje po klasični pošti na naslov podjetja.  Kopijo potrdila je potrebno izroči delavcu.

Popoldanski s.p. prinaša nizke pavšalne prispevke, pri vašem delu vam lahko pomaga družinski član (t.i. kratkotrajno delo), tovrstna oblika samozaposlitve pa je primerna za vse tiste, ki vam poleg redne službe kreativna svoboda in dodatni zaslužek nekaj pomenita.