Poznate razliko med sedežem in poslovnim naslovom družbe?
Vsaka družba mora ob registraciji določiti tako sedež podjetja, ne pa nujno tudi poslovnega naslova, saj ta ni obvezna sestavina akta o ustanovitvi oziroma družbene pogodbe.
Sedež je kraj (naselje), kjer družba opravlja svojo dejavnost in mora biti določen v družbeni pogodbi oziroma aktu o ustanovitvi. Sprememba sedeža povzroči spremembo družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi.
Poslovni naslov, ki mora biti v kraju sedeža, je opredeljen z naseljem, ulico in hišno številko. Sprememba poslovnega naslova v okviru istega kraja (naselja) povzroči spremembo družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi le, če je poslovni naslov vpisan v akt o ustanovitvi ali družbeno pogodbo (poslovni naslov namreč ni obvezna sestavina akta o ustanovitvi oziroma družbene pogodbe).
Predlog za spremembo poslovnega naslova družbe je upravičen vložiti zakoniti zastopnik družbe.
Kako izbrati poslovni naslov?
Za poslovni naslov izberete kraj, ulico in hišno številko, kjer boste opravljali dejavnost oziroma, kjer boste pretežno vodili posle. Za poslovni naslov je mogoče določiti:
- kraj, v katerem boste opravljali dejavnost ali
- kraj, kjer boste v glavnem vodili posle podjetja ali
- kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe.
Če niste lastnik objekta na poslovnem naslovu, ki ga želite registrirati, morate prijavi za vpis priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da vam dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Na poslovnem naslovu mora podjetnik ali podjetje sprejemati uradne poštne pošiljke.
Zadostuje tudi podpis enega izmed solastnikov
Izjavo lastnika objekta potrebujete takrat, ko želite imeti sedež podjetja na naslovu objekta, ki ni v vaši lasti. Izjavo v tem primeru potrebujete ob registraciji ali ob spremembi naslova oziroma sedeža podjetja. Od novembra lani pa velja, da v primeru, če je objekt v solastništvu, zadostuje izjava le enega izmed solastnikov objekta na bodočem poslovnem naslovu. V primeru, da je podjetnik tudi sam solastnik, dodatne izjave drugih solastnikov ne potrebuje.
Kaj pa, če solastniki temu nasprotujejo?
Od novembra lani sicer velja tudi pravilo, da bo lahko Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) začel s postopkom izbrisa samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, če bodo prijavi poslovnega naslova v objektu nasprotovali vsi solastniki ali če bo izdana sodna odločba (sodba, sklep), iz katerega bo izhajalo, da podjetnik ni upravičen do poslovanja v tem objektu na navedenem poslovnem naslovu.
Za več informacij in pomoč pri postopku registracije podjetja, smo vam na voljo na naši VEM točki. Lahko nas pokličete preko telefonske številke 040 974 403 ali preko email naslova info@vizaris.si.