December je čas, ko podjetja analizirajo poslovanje v tekočem letu. K pozitivnem izidu poslovanja največ prispevajo prav člani podjetniške ekipe, zato je primerno, da so za svoje delo nagrajeni.

Nagrajevanje zaposlenih dokazano pozitivno vpliva na motiviranost za nadaljnje delo oziroma na doseganje zastavljenih ciljev ter spodbuja pripadnost in inovativnost. Konec poslovnega leta se delodajalci poslužujejo dodatnih izplačil, ki so določena v Zakonu o delovnih razmerjih.

Za ta dodatna izplačila pogovorno uporabljamo različne izraze kot so božičnica, 13. plača, letna nagrada, nagrada za poslovno ali delovno uspešnost, poslovna stimulacija ipd.

Nedavno sprejeta mini davčna reforma pa spreminja obdavčitev takšnega izplačila. Spodaj navajamo nekatere praktične odgovore na najpogostejša vprašanja glede nove ureditve izplačila nagrade za poslovno uspešnost:

1. Kakšna je vsebinska sprememba glede obdavčitve nagrade za poslovno uspešnost?

Nagrada za poslovno uspešnost ne povišuje davčne osnove delavca oziroma ni obdavčena z dohodnino, pod pogojem, da je manjša od 70% zneska zadnje znane povprečne mesečne plače v Sloveniji. V kolikor nagrada presega ta znesek, potem je obdavčen le presežek.

2. Kako je s prispevki za socialno varnost?

Prispevki za socialno varnost morajo biti pri izplačilu nagrade obračunani in izplačani enako kot pri izplačilu plače.

3. Ali lahko delodajalec izplača nagrado v več delih?

Lahko, vendar bo davčno ugodneje obravnavano le eno izmed teh izplačil zaradi zakonske določbe o enkratnem izplačilu.

4. Ali mora biti nagrada izplačana v denarni obliki?

Da.

5. Ali je nagrada za uspešno delo v 2016 lahko izplačana v letu 2017?

Da. To je sicer obvezno, če želite izkoristiti možnost davčno ugodnejše obravnave, saj Zakon o dohodnini, ki določa navedeno nevedeno davčno ugodnost, prične veljati šele s 1.1.2017.

Kaj je 13. plača in kdaj se jo lahko izplača?

Delodajalci lahko delavcem, skladno s 126. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), v decembru izplačajo dodatke k redni letni plači. Nagrajevanje delavcev dokazano prispeva k boljšemu poslovanju podjetja, saj spodbuja pripadnost, inovativnost in motivacijo zaposlenih. Prav s tem namenom ZDR-1 omogoča, da je lahko sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost. 

Takim izplačilom pogovorno rečemo bonusi, čeprav obstaja razlika med 13. plačo, božičnico in drugimi izplačili k plači. V nadaljevanju bodo opisane glavne značilnosti 13. plače kot dodatka k plači, saj so se z novo malo davčno reformo zgodile nekatere spremembe na tem področju.

Katere so bistvene lastnosti 13. plače? Za samo izplačilo mora biti izpolnjen predpogoj, da je bila možnost za izplačilo 13. plača dogovorjena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, kolektivni pogodbi na ravni podjetja ali pogodbi o zaposlitvi. Drug predpogoj za izplačilo 13. plače je dejstvo, da je podjetje v preteklem letu pozitivno poslovalo in realiziralo zastavljene cilje. Z izplačilom dodatkov podjetje ne sme ogroziti lastnega poslovanja in oškodovati upnikov.

13. plača se šteje kot sestavni del plače. Iz tega sledi, da za 13. plačo veljajo enaki pogoji kot za redne plače, torej se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. Poleg tega je 13. plača brez izjeme všteta v pokojninsko osnovo. Načeloma naj bi bila višina 13. plače podobna višini redne plače. Obdavčena je kot dohodek iz delovnega razmerja, kot del plače za tekoči mesec, pri tem pa ni važno, ali je izplačana hkrati ali ločeno od redne plače. Podjetja morajo paziti, da v letnem Poročilu o izplačanih plačah prikažejo tudi poročilo o izplačanih 13. plačah, kot izplačilo plače na drugi osnovi.