Status samostojnega kulturnega delavca lahko pridobijo tisti ustvarjalci, ki samostojno opravljajo različne poklice s področja kulture in so vpisani v razvid pri Ministrstvu za kulturo.
V seznam poklicev, ki jih lahko kot edini ali glavni poklic oseba opravlja s pridobitvijo statusa samostojnega kulturnega delavca, je vključenih več kot 75 poklicev:
Kako se pridobi status samostojnega kulturnega delavca?
Za pridobitev statusa mora posameznik izpolnjevati naslednja pogoja:
- samostojno opravlja specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in
- ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
Postopek pridobitve statusa oseba pridobi z vpisom v razvid samozaposlenih v kulturi, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo. Vloga se na ministrstvo lahko odda po klasični pošti, na elektronski naslov: gp.mk@gov.si ali v elektronski obliki. Hkrati z vpisom samozaposleni v kulturi nase prevzame določene obveznosti: plačevanje prispevkov za socialno varnost (lahko jih plačuje država) in plačevanje dohodnine.
Vsako spremembo, ki vpliva na pridobitev oziroma uživanje pravice (zaposlitev s polnim ali polovičnim delovnim časom, samostojno poklicno opravljanje druge dejavnosti, spremembo bivališča ali druga pravno pomembna dejstva), mora oseba, ki ima status samostojnega kulturnega delavca, sporočiti ministrstvu najkasneje v 15 dneh.
Samozaposleni v kulturi imajo lahko tudi s.p.
Vedno se pa postavlja vprašanje kakšna je razlika med statusom samostojnega podjetnika in statusom samozaposlenega v kulturi? Pri registraciji s.p. oziroma za ustanovitvi podjetja lahko izberete različne dejavnosti, ki jih boste opravljali in zanje izdajali račune. Fizične osebe z dejavnostjo, sem spadajo tudi samozaposleni v kulturi, pa ne morejo opravljati katerekoli dejavnosti. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati, da se lahko registrirajo pri Ministrstvu za kulturo, so namreč zakonsko določeni.
Osebe, ki imajo status samostojnega kulturnega delavca, pa imajo možnost hkrati ustanoviti tudi s.p.. A le v primeru, če pri tem ne navedejo istih dejavnosti kot jih opravljajo preko statusa samozaposlenega kulturnega delavca.
Kako lahko samozaposleni v kulturi odprejo še s.p.?
Samozaposleni v kulturi imajo status kulturnega delavca in so ustvarjalci na področju kulture. Njihova dejavnost je kot edini in glavni poklic samostojno in specializirano opravljanje poklica s področja kulture.
Združitev statusov: samozaposlen v kulturi in samostojni podjetnik
Samozaposleni v kulturi imajo možnost ob svojem statusu ustanoviti tudi s.p., če pri registraciji podjetja v Poslovni register Slovenije ne navajajo istih dejavnosti kot jih opravljajo preko statusa samozaposlenega kulturnega delavca. Samozaposleni v kulturi lahko nato preko s.p. izdajajo račune za druge vrste storitev, ki niso povezane s kulturo oziroma z njegovim osnovnim statusom, iz gospodarske dejavnosti samozaposlenega pa si lahko nato izplačujejo ustvarjeni dobiček. Ta dobiček se obdavči z dohodnino, izplačilo pa se bo upoštevalo tudi kot prihodek v dohodkovnem cenzusu.
Samozaposleni v kulturi in pravice plačila prispevkov
Samozaposleni v kulturi lahko ob vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi zaprosijo, da se njihovi prispevki plačujejo iz državnega proračuna. Za pridobitev pravice do plačila prispevkov lahko samozaposleni v kulturi zaprosijo kadarkoli po pridobljenem statusu, a morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- vpisani morajo biti v evidenco samozaposlenih v kulturi;
- njihovo delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek, ali
- njihovo delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic (iz Priloge II Uredbe o samozaposlenih v kultur).
Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se podeljuje za pet let z možnostjo podaljšanja.
Samozaposleni v kulturi, ki mu je priznana pravica do plačila prispevkov, lahko uveljavlja pravico do plačila prispevkov v primeru:
- da je rezident Republike Slovenije za davčne namene,
- da ne presega dohodkovnega cenzusa iz 13. člena uredbe,
- ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev starostne pokojnine.
V letu 2018 lahko izplačilo prispevkov za socialno varnost uveljavljajo tisti samozaposleni s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, katerih povprečni dohodek zadnjih treh let ne presega zneska 19.908,06 evra bruto.
V spodnji tabeli si lahko ogledate, kakšne so prednosti oziroma slabosti fizične osebe, ki opravlja kulturno dejavnost.
| Samozaposleni v kulturi: Prednosti statusa | Samozaposleni v kulturi: Slabosti statusa |
|---|---|
| Če ustrezate določenim pogojem, vam prispevke za socialno varnost plačuje država. | Če določenim pogojem ne ustrezate oziroma, če vam država ne plačuje prispevkov, jim morate plačevati sami, tudi če nimate dohodkov. V tem primeru razmislite, ali vam status samozaposlenega v kulturi sploh koristi. |
| Posamezniki lahko delujejo tudi kot samostojni podjetniki in to brez problemov oziroma slabosti, ki jih s seboj prinaša status s.p. | Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost je potrebno obnavljati na tri leta. |
| Kot samozaposleni v kulturi imate možnost prijave na razpise, namenjene izključno samozaposlenim v kulturi. | |
| Kot samozaposleni v kulturi imate pravico do prejemanje dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni. |