Začetek postopka stečaja

Stečajni postopek lahko predlagajo upniki, sam dolžnik ali osebno odgovorni družbenik.

Upnik mora izkazati svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilno terjatve za več kot dva meseca. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko predlaga tudi Jamstveni in preživninski sklad RS, ki verjetno izkaže terjatev delavcev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja z njihovim plačilom več kot dva meseca.

Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za stečaj položiti predujem za kritje začetnih stroškov postopka. Predujem je enak :

  • Znesku objav sporočil v stečajnem postopku
  • Znesku najnižjega nadomestila upravitelja
  • Pavšalnemu znesku za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom.

O predlogu odloča sodišče, ki mora sklep o začetku stečajnega postopka izdati v treh dneh.

Sodišče o začetku stečajnega postopka obvesti upnike z oklicem, ki mora med drugim pozvati upnike, da v treh mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v postopku. Rok je prekluziven, kar pomeni, da če terjatev ni pravočasno prijavljena, terjatev preneha.

Prijava in preizkus terjatev

Prijavljene terjatve do stečajnega dolžnika so lahko sporne iz različnih razlogov ali pa sploh več ne obstajajo. Če bi se takšne terjatve poplačale, bi bili ostali upniki oškodovani, zato je predviden postopek preizkusa terjatev v stečajnem postopku.

Terjatve je treba prijaviti v treh mesecih od oklica. Če je rok zamujen, terjatev preneha. Prijavljena terjatev mora vsebovati : določen znesek za priznanje terjatve, opis dejstev iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka ter dokaze. Prijavi se glavnica, kapitalizirani znesek morebitnih obresti obračunanih od dospelosti do začetka postopka stečaja in stroške, ki so nastali v povezavi s terjatvijo.

V treh mesecih od oklica je potrebno prijaviti tudi ločitvene in izločitvene pravice. Če upnik zamudi rok za prijavo ločitvene pravice, ločitvena pravica preneha. Če pa upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, pravica ne preneha. Će upravitlej proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, ima upnik pravico do denarnega nadomestila. Nima pa pravice zahtevati povračilo škode.

Stečajni upravitelj se mora v roku enega meseca po preteku roka za prijavo terjatev o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi izreči, ali jo priznava, ali jo prereka. To stori tako, da sodišču predloži seznam preizkušenih terjatev. V seznamu mora biti za vsako terjatev dana izjava upravitelja ali jo priznava ali prereka.

Tudi vsak upnik v stečajnem postopku lahko prereka terjatev drugih upnikov. Ugovor mora vložiti v enem mesecu po objavi seznama preizkušenih terjatev. Na podlagi ugovorov upravitelj dopolni seznam preizkušenih terjatev, ki ga sodišče objavi. Ugovor je možen tudi proti dopolnjenem seznamu in sicer če upravitelj ugovora proti prvemu seznamu ni upošteval, če seznam ne vsebuje upnikovega ugovora, če so podatki v ugovoru napačni.

O preizkusu terjatev odloči sodišče. Upnik katerega terjatev je bila preklicana, mora v enem mesecu vložiti tožbo za ugotovitev obstoja terjatve.

Pravne posledice

Z dnem ko je oklic o začetku stečajnega postopka objavljen nastopijo naslednje pravne posledice :

  • Z dnem uvedbe stečaja se oblikuje stečajna masa. To je premoženje dolžnika, ki se unovči za poplačilo dolgov in kritje stroškov postopka. V stečajno maso spada vse premoženje, razen tistega ki je predmet ločitvene pravice.
  • Prenehanje pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje in vodenje poslov. Ta pooblastila preidejo na stečajnige upravitelja.
  • Prenehajo veljati nalogi za izvedbo pravnega posla za račun dolžnika, ki jih je dolžnik izdal pred začetkom stečajnega postoka.
  • Prodajalec, ki mu kupnina ni bila v celoti izplačan, lahko zahteva da se mu vrne blago, ki je bilo na poti do dolžika in ga dolžnik še ni prevzel
  • Prenehajo veljati ponudbe, ki jih je dal stečajni dolžnik pred začetkov stečajnega postopka
  • Stečajni dolžnik pridobi pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka in sicere z enomesečnim odpovednim rokom
  • Zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka.
  • Nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika se pretvori v denarno terjatev.
  • Terjatev upnikov, katerih predmet so občasne dajatve, se pretvorijo v enkratne denarne terjatve.
  • Terjatve upnikov, ki so izražene v tuji valuti, se pretvorijo v evre.
  • Obrestna mera pogodbenih in zamudnih obresti se spremeni tako, da od začetka postopka tečejo obresti po predpisani obrestni meri.
  • Zastaranje terjatev se pretrga s prijavo terjatev v stečajni postopek.
  • Medsebojen terjatev in obveznosti stečajnega upnika in dolžnika se pobotajo.
  • Stečajni dolžnik pridobi pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
  • Nastane pravica do izpodbijanja pravnih poslov in dejanj, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih dvanajstih mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do uvedbe stečajnega postopka.
  • Preneha ločitvena pravica , ki je bila pridobljena v izvršilnem postopku v obdobju od zadnjih dveh msecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka.
  • Razveljavijo se serijski vrednostni papirji (delnice, obveznice), ki jih je izdal dolžnik
  • Stečajni upravitelj lahko odpove delovna razmerja zaposlenim s 15-dnevnim odpovednim rokom. Delavci imajo pravico do odpravnine. Če je stečajni dolžnik prodan kot pravna oseba, imajo delavci prednostno pravico do zaposlitve.
  • Stečajni postopek učinkuje na druge sodne postopke, ki so v teku in sicer na pravdni, zemljiško-knjižni in izvršilni postopek. Tako po začetku stečajnega postopka proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Postopki izvršbe in zavarovanja začeti pred začetkom stečaja pa so prekinjeni. Nadaljujejo se lahko na podlagi sklepa stečajnega sodišča.

Dokončevanje nujnih poslov in nadaljevanje poslovanja

Po začetku stečajnega postopka se lahko sklepajo le tisti pravni posli in dejanja, ki so potrebna za upravljanje in unovčevanje stečajne mase. Sodišče lahko dovoli nadaljevanje poslovanja in sicer na predlog upravitelja in soglasjem upniškega odbora. Nadaljne poslovanje se dovoli predvsem zato:

  • Ker je tako mogoče doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoženja stečajnega dolžnika,
  • Končanje je nujno, da se prepreči zmanjševanje stečajne mase
  • Če se zaradi končanja ne zavleče unovčevanje stečajne mase in ne krši načelo omejevanja tveganj.