Komu ta pravica pripada?
V kolikor izpolnjujete pogoje, lahko delate krajši delovni čas, ne glede na to kako (ne)zadovoljen je pri tem vaš delodajalec.
Prvi pogoj je, da pravico uveljavlja samo eden od staršev. Če imate enega otroka, lahko to pravico uveljavljate do njegovega dopolnjenega 3. leta. Če pa imate dva ali več otrok, pa krajši delovni čas lahko delate do končanega prvega razreda najmlajšega otroka. Pravico lahko uveljavljate tudi v kolikor imate doma težje, zmerno gibalno oviranega ali duševno prizadetega otroka in sicer do njegovega 18. leta starosti.
Kaj pomeni »krajši« delovni čas?
Krajši delovni čas je vsak delovnik, ki je krajši od 40 ur tedensko, vendar pa mora obsegati najmanj polovični delovni čas in sicer 20 ur tedensko. Z drugimi besedami, če imate sedaj pogodbo za 40 ur tedensko, lahko z uveljavljanjem pravice delate poljubno število ur, ki pa ne sme biti nižje od 20 ur tedensko ur, razliko prispevkov do polnega delovnika pa vam krije država.
Koliko znaša moja plača, če uveljavljam krajši delovnik?
Zmotno je mišljenje, da v kolikor delamo krajši delovni čas, se naše izplačilo ne spremeni, saj nam razliko krije država. Temu pač ni tako! V kolikor se odločite za npr. polovični delovni čas, boste na račun prejeli samo polovico vaše (pogodbene) neto plače in boste torej plačani samo toliko, kolikor ste v resnici delali.
Država vam namreč krije le razliko prispevkov za socialno varnost, torej del vaše bruto plače in še to ne toliko kot bi jih sicer plačali v primeru polnega delovnika glede na vašo pogodbeno bruto plačo, temveč le v sorazmernem deležu minimalne plače, ki je zakonsko določena. Za leto 2019 ta znaša 886,63 EUR bruto.
Poglejmo si primer. Predpostavljajmo, da vaša BRUTO plača znaša 1.500 EUR in imate 2 otroka. V tem primeru vaša NETO plača znaša 1.093,39 EUR, vaši prispevki od bruto plače 331,50 EUR, delodajalčevi pa 241,50 EUR.
V primeru 6 urnega delovnika vaša nova bruto plača znaša 1.125 EUR, neto pa 848,01 EUR. Vaši prispevki so 248,53 EUR, delodajalčevi pa 181,13 EUR. V konkretnem primeru razlika prispevkov do polnega delovnika, ki jo plača zaposleni, znaša 82,97 EUR, razlika prispevkov delodajalca pa 60,37 EUR.
Če si naredite izračun, koliko prispevkov vi plačali vi in delodajalec v primeru minimalne plače, ugotovite, da država v našem primeru plača za manjkajočih 10 ur mesečno 48,54 EUR, ki bi jih morali plačati vi in 35,36 EUR, ki bi jih moral plačati delodajalec, kar je skoraj polovica manj od tistih, ki bi jih plačali vi in delodajalec v primeru polnega delovnika.
Za boljši pregled si lahko na spodnjih slikah pogledate koliko bi znašala vaša plača v primeru polnega, 30 urnega in polovičnega delovnika, v kolikor pogodbena plača za polni delovni čas znaša 1.500 EUR bruto in imate 2 otroka in kakšna je vaša osnova za uveljavljanje.
| POLNI DELOVNIK (8 urni) | 30 URNI DELOVNIK (6 urni) | POLOVIČNI DELOVNIK (4 urni) |
| Bruto plača 1.500,00 EUR | Bruto plača 1.125,00 EUR | Bruto plača 750,00 EUR |
| Neto plača (izplačilo na TRR brez prevoza in malice) 1.093,39 EUR | Neto plača (izplačilo na TRR brez prevoza in malice) 848,01 EUR | Neto plača (izplačilo na TRR brez prevoza in malice) 555,84 EUR |
| Prispevki delavca 331,50 EUR | Prispevki delavca 248,63 EUR | Prispevki delavca 194,16 EUR |
| Prispevki delodajalca 241,50 EUR | Prispevki delodajalca 181,13 EUR | Prispevki delodajalca 141,45 EUR |
| Osnova za izračun na osnovi plačanih prispevkov 1.093,39 EUR | Osnova za izračun na osnovi plačanih prispevkov 1.010,17 EUR | Osnova za izračun na osnovi plačanih prispevkov 880,16 EUR |
Kakšno korist imam od tega, če mi država plačuje prispevke?
Na prvi pogled se zdi, da nimamo prav nobene koristi od tega, da nam država plačuje delež prispevkov, v primeru uveljavljanja pravice do krajšega delovnika, saj konec koncev na račun dobimo le toliko, kolikor v resnici delamo. A ni čisto tako.
Da nam država plačuje prispevke, nam še kako prav pride v primeru starševskega dopusta (porodniške). Izračun starševskega nadomestila se namreč računa ravno iz osnove za kolikor so bili plačani prispevki za starševsko varstvo v preteklih 12. mesecih pred nastopom omenjenega dopusta.
Prav tako je višina plačanih prispevkov pomembna pri uveljavljanju pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, upošteva pa se tudi pri izračunu denarnega nadomestila za brezposelnost.
Koliko znaša osnova za izračun vseh omenjenih nadomestil si lahko izračunate sami, za naš primer pa si lahko pogledate pregled v zgornji tabeli.
Kako pravico uveljavljam?
Če se odločite, da želite delati krajši delovni čas, se morate o tem najprej pogovoriti z delodajalcem. Poveste mu, koliko ur naj bi po novem obsegala vaša mesečna obveznost, kako te ure dejansko razporedite med tednom oz. v mesecu, pa je stvar dogovora med vami in delodajalcem. Primer, če želite delati polovični delovnik, to pomeni 20 ur tedensko. Ali boste delali vsak dan po 4 ure, ali morda 2 dni po 8 in enega po 4, ali celo samo 2 tedna v mesecu po 8 ur dnevno, je stvar dogovora med vami in delodajalcem.
Ko se z delodajalcem o tem dogovorita, skleneta pogodbo o zaposlitvi z določbo o krajšem delovnem času ali pa aneks k pogodbi. Fotokopijo ene ali druge listine pa morate skupaj z vlogo oddati na pristojni Center za socialno delo najkasneje 30 dni po tem, ko vam »nova« pogodba začne veljati.