Samostojni podjetniki imajo ob registraciji dejavnosti svojega podjetja na izbiro:
- ali voditi knjige, po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva
- ali imeti t.i. status normiranca in mu v tem primeru poslovnih knjig ni potrebno voditi (davčna osnova se določi na podlagi prihodkov, zmanjšanih za zakonsko določenih 80% odhodkov).
V kolikor se podjetniki odločijo za vodenje poslovnih knjig to pomeni, da se povežejo z izbranim računovodskim servisom, ki poskrbi, da so knjige vodene pravilno vendar NE POZABITE: med letom se izbranega sistema ne da spreminjati!
Pred samo odločitvijo pa je priporočljivo, da podjetnik pozna odgovore na nekaj osnovnih vprašanj:
- Kdo lahko postane normiranec – torej pavšalni davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki?
Davčni zavezanec, ki pavšalno ugotavlja davčno osnovo lahko postane obstoječi samostojni podjetnik, d.o.o. ali posameznik, ki priglasi izvajanje dejavnosti na tej osnovi do konca meseca marca za tekoče leto in izpolnjuje zakonske pogoje:
- v preteklem letu iz naslova opravljanja dejavnosti ni dosegel 50.000 evrov prihodkov,
- je davčno obdobje pri zavezancu enako koledarskemu letu,
- v zadnjih 18 mesecih ni ponovno začel opravljati dejavnosti.
- V čem je prednost ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki?
Pri ugotavljanju davčne osnove z normiranimi odhodki se priznajo normirani odhodki v višini 80 % poslovnih prihodkov, kar pomeni, da je davčna osnova normiranca v višini 20 % prihodkov, ne glede na dejanski obseg stroškov. Efektivna obdavčitev je 4%.
- Kakšne so slabosti pavšalne obdavčitve?
Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki, ne glede na to ali gre za s.p. ali za d.o.o., ne more zmanjševati davčne osnove z davčnimi olajšavami, niti s plačanimi prispevki za socialno varnost (izjema so kmečka gospodinjstva).
- Kakšna je davčna obremenitev?
V skladu z 59. členom Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) je samostojni podjetnik, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki obremenjen z 20 % davčno stopnjo, d.o.o. pa po veljavni davčni stopnji za leto 2013 v skladu z določbami 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2H) – do spremembe še s 17%.
- Ali normirancu res ni treba voditi poslovnih knjig?
Normirancu po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ni potrebno predložiti letnega poročila, v skladu z določbami Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pa mora voditi najmanj evidence kot so opredeljene za vodenje enostavnega knjigovodstva – torej evidenco knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in druge evidence, ki se nanašajo na posebne uporabnike ter evidence, kot jih določajo predpisi pri obračunavanju in plačevanje davka na dodano vrednost ter slovenski računovodski standard SRS 39.
- Kako priglasiti izvajanje dejavnosti z normiranimi odhodki?
Priglasitev mora biti izvedena do konca meseca marca na obrazcih, ki sta posebej za d.o.o. in posebej za s.p. objavljena na spletni strani DURS.
- Komu se splača ugotavljati davčno osnovo z normiranimi odhodki?
Davčno osnovo z normiranimi odhodki se splača uporabljati vsem tistim davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost in sicer težko dosegajo več kot 80% davčno priznanih odhodkov (npr. storitvena dejavnost), težko koristijo davčne olajšave (ne zaposlujejo, ne vlagajo v razvoj, nimajo dodatnih vlaganj) in je njihova davčna osnova obremenjena z več kot 20 % davčno stopnjo. Glede na različno naravo in posebnosti poslovanja vsakega davčnega zavezanca, si mora izračun sedanjih in potencialnih obremenitev po eni ali drugi osnovi ugotoviti davčni zavezanec sam.
V kolikor zavezanec ne posluje celo leto se mu akontacija dohodnine preračuna kot bi posloval celo leto. Ugotovljena osnova se deli z meseci poslovanja (šteje se, da je polni mesec poslovanja v kolikor zavezanec posluje od 15. ali 16. dne v mesecu – odvisno od vseh št. dni v mesecu). Dobiček se nato deli z 12 meseci.
- Ali lahko obstoječi s.p. spremeni način ugotavljanja davčne osnove?
Tudi že registrirani s.p. lahko spremeni način ugotavljanja davčne osnove, če svojo odločitev v zakonskem roku sporoči FURS. Vsak s.p., ne glede na to ali je do sedaj ugotavljal davčno osnovo z normiranimi odhodki ali na podlagi dejanskih prihodkov in priznanih odhodkov sam presodi koliko olajšav je lahko koristil in kakšna je bila njegova davčna obremenitev do sedaj ter se na podlagi tega odloči za pavšalno obdavčitev ali pa preide na »klasičen« način ugotavljanja davčne osnove (z dejanskimi prihodki in priznanimi odhodki).
- Je lahko normiranec tudi popoldanski s.p.?
Tudi pri normirancih se lahko koristijo vse oblike registracije dejavnosti – torej kot samozaposlitev v obliki opravljanja samostojne dejavnosti, kot opravljanje edine dejavnosti ali kot »popoldanski s.p.«, kot oblika izvajanja dopolnilne dejavnosti ob sicer redni zaposlitvi, upokojitvi, ipd.
- So spremembe tudi pri izplačevalcih dohodkov normirancem?
V skladu s Pojasnilom DURS, št.: 4212-1358/2013-1-(01-640-03) normiranec sam izpolnjuje svoje davčne obveznosti in obveznosti iz naslova plačila prispevkov, kar pomeni, da izplačevalci dohodkov, ki so morali pred uveljavitvijo novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L), hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti, izračunati in odtegniti davčni odtegljaj, s 1. 1. 2013 za normirce več ne obračunajo in davčnemu organu več ne predlagajo obračuna davčnega odtegljaja – REK 2, temveč zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, dohodek izplačajo v bruto znesku.
- Kako normiranec izpolnjuje svoje obveznosti iz naslova plačila akontacije davka?
S.p. poravna svoje obveznosti iz naslova plačila akontacije dohodnine mesečno do 10. v mesecu za minuli mesec na podlagi ugotovljene akontacije dohodnine po zadnjem predloženem davčnem obračunu, pri novoustanovljenih s.p. pa na podlagi planirane davčne osnove ob priglasitvi, če predvidena letna akontacija presega 400 evrov, sicer pa v četrtletnih obrokih.
- Kako samostojni podjetniki izpolnjujejo svoje obveznosti iz naslova plačila prispevkov?
S.p. plačuje prispevke sam in sicer do 15. v mesecu za minuli mesec, četudi ta mesec ni dosegel nobenih dohodkov. Ob plačilu prispevkov samozaposleni s.p. tudi izpolni ustrezen obrazec preko sistema eDavki.
Popoldanski s.p., torej tisti, katerim izvajanje dejavnosti ni edini vir dohodkov pa plačuje pavšalne prispevke.
- So za novoustanovljene s.p. predvidena kakšne ugodnosti pri plačilu dajatev?
V skladu s 430. členom ZPIZ-2 bodo novo ustanovljeni samozaposleni s.p. (zavarovani na podlagi 15. člena ZPIZ-2) od 1. 7. 2013 v prvih 12 mesecih oproščeni plačila 50 % prispevkov, v drugih 12 mesecih delovanja pa v višini 30 % prispevkov.
Za več informacij o ustrezni obliki vodenja knjig se lahko dogovorimo tudi za individualno svetovanje preko telefona 040 974 403 ali email-a info@vizaris.si