Dolg, ki je nastal zaradi neplačanega računa (fakture), je mogoče izterjati preko sodišča z uvedbo izvršilnega postopka. Predlog za izvršbo se lahko vloži na dva načina: fizično po pošti ali elektronsko preko portala e-sodstvo.
Dolg je mogoče izterjati preko sodišča z uvedbo izvršilnega postopka. Leta 2008 je bil hkrati z ustanovitvijo novega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani – Centralnega oddelka za verodostojno listino (v nadaljevanju CoVL) – izboljšan, avtomatiziran in predvsem poenostavljen izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine (v tem primeru računa ali fakture).
Predlog za izvršbo se lahko vloži na dva načina:
- fizično (papirnato) po pošti ali
- elektronsko preko portala e-sodstvo (podportal eIzvršba).
Če se predlog za izvršbo vlaga na t.i. papirnati način, je potrebno na elektronskem vložišču (evložišče) na spletni strani sodišča pridobiti obrazec: Predlog za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine(»CoVL obrazec«). Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka izrecno opozarja, da se obrazcev ne sme kopirati, saj vsak obrazec vsebuje svojo sklicno številko, na katero se je potrebno sklicevati pri plačilu sodne takse. Pravilno izpolnjen obrazec se nato priporočeno pošlje na CoVL. Obrazcu ni potrebno priložiti računa oz. kopije tega!
Predlog za izvršbo na podlagi računa se lahko vloži tudi elektronsko, in sicer na portalu e-sodstvo, točneje na podportalu eIzvršba. Postopek se začne z enostavno brezplačno registracijo, pri kateri je edini pogoj veljaven elektronski naslov. Avtomatizirani elektronski sistem nato uporabnika vodi skozi celoten postopek in mu tako olajša izpolnjevanje obrazca. Uporabniku pa so na portalu e-sodstvo na voljo tudi navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo.
V postopku po elektronski poti sistem sam izračuna višino sodne takse ter hkrati izpiše sklic ter transakcijski račun, na katerega je potrebno izvršiti plačilo. Če uporabnik navede napačen sklic ali ne plača takse v roku osmih dni od vložitve predloga za izvršbo, bo sistem predlog za izvršbo vrnil uporabniku. Takšen predlog je mogoče ponovno aktivirati. Sistem v tem primeru določi novo sklicno številko.
CoVL v več kot 70 odstotkov primerov v roku dveh delovnih dni obdela vlogo in pošlje upniku sklep o izvršbi. Hkrati CoVL pošlje sklep o izvršbi in opravljenih poizvedbah glede na predlagana sredstva izvršbe dolžnikovemu dolžniku (npr. delodajalcu, ZPIZ-u), izvršitelju, zemljiški knjigi, sodnemu registru in klirinško depotni službi.
V kolikor so v predlogu izvršbe izvršilna sredstva, ki po pravnomočnosti sklepa zahtevajo še dodatno ravnanje sodišča (npr. prodaja dolžnikove premičnine), pa je naloga CoVL, da to zadevo posreduje pristojnemu sodišču.
V primeru, da sklepa ni mogoče vložiti dolžniku, sodišče samo poizveduje o njegovem prebivališču. Če sodišče ne najde naslova dolžnika, skladno z ZPP dolžniku imenuje začasnega zastopnika.
Vsebina predloga za izvršbo (ali vsebina »CoVL obrazca«)
Za pravilno izpolnitev predloga je potrebno poznati vsebino predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kakor ga določa 40. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju RS:
- identifikacijski podatki o upniku in dolžniku;
- podatki o računu (verodostojni listini), predvsem podatek o zapadlosti terjatve;
- dolžnikova obveznost (natančna določitev dolgovanega oz. terjanega zneska);
- sredstvo ali predmet izvršbe (npr. izvršba na plačo, sredstva na banki, (ne)premičnine itd);
- podatki o zamudnih obrestih (možen izračun na spletni strani sodišča),
- zahteva po povračilu morebitnih pogodbenih obresti;
- zahteva po povračilu morebitnih stroškov, ki so nastali v postopku izterjave dolga;
- zahteva po povračilu sodne takse ter
- drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi.
Če upnik predlaga izpolnitev denarne obveznosti, mora navesti svoj transakcijski račun, na katerega naj se plačilo opravi. Elektronsko dosegljive podatke o dolžnikovih (ne)premičninah, njegovi zaposlitvi, banki, transakcijskem računu ipd. pridobi sodišče samo. Mora pa upnik v primeru, da se odloči za neposredna dejanja izvršbe (npr. rubež premičnine), v predlogu navesti izvršitelja, ki ga izbere na spletni strani ministrstva za pravosodje in javno upravo.
Dejanja upnika pred samo vložitvijo predloga za izvršbo
Pred samo vložitvijo predloga je priporočljivo, da upnik naredi poizvedbo po finančnih kazalnikih dolžnika (ali ima slučajno zaprt račun, koliko premičnin in nepremičnin ima itd.). To se lahko stori preko spleta, preko dolžnikovih poslovnih partnerjev ali pa preko spletnih aplikacij oziroma poslovnih imenikov.
V kolikor upnik ne naredi takšne poizvedbe ali pa ne izve, kakšno je materialno stanje dolžnika, je modro, da dolžnik v predlogu za izvršbo navede več sredstev izvršbe. Sodišče namreč v primeru, da edino sredstvo izvršbe ni bilo uspešno, ustavi celoten postopek. Če pa je v predlogu navedenih več sredstev izvršbe, se izvršba ob neuspeli izvršbi mimo prvega navedenega sredstva nadaljuje na druga sredstva izvršbe.
Sodna taksa
Sodna taksa znaša od 44 evrov (elektronsko vložen predlog) oziroma 55 evrov (papirnati predlog). Taksa poveča, če se poveča število sredstev izvršbe.
Izvršba na nepremičnino
Če je dolžnikova nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, sodišče v njej zaznamuje sklep o izvršbi. Z zaznambo sklepa pridobi upnik zastavno pravico na tej nepremičnini.
Odlog izvršbe zaradi dogovora z dolžnikom
Lahko pride do situacije, ko se želi dolžnik po vložitvi predloga za izvršbo dogovoriti o poravnavi svoje obveznosti na izvensodni način ali pa predlaga drugačen način poplačila (npr. obročno odplačevanje). V primeru takega dogovora z dolžnikom je dobro (zaradi izogiba plačilu dodatnih in nepotrebnih stroškov), da upnik odloži izvršbo, če se ta še ni začela.
Če gre za izvršbo na premičnine, mora upnik predlog za odlog vložiti pri izvršitelju, v vseh ostalih primerih pa na sodišče. Upnik v predlogu navede datum, do katerega naj se izvršba odloži.
Zastaralni roki
Splošni zastaralni rok je pet let, terjatve iz gospodarskih pogodb pa zastarajo v treh letih.
Kaj lahko upnik stori, če dolžnik razglasi prisilno poravnavo ali stečaj?
V primeru prisilne poravnave mora upnik v roku 30 dni od objave oklica o začetku postopka prisilne poravnave, objavljenega v Uradnem listu RS, prijaviti svojo terjatev, ki je nastala do dneva začetka postopka, sodišču. V primeru stečaja ta rok znaša 2 meseca.
Kaj lahko upnik stori v primeru dolžnikovega izbrisa iz sodnega registra?
V primeru objave pravnomočnega sklepa o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, je pod posebnimi pogoji (pravila o spregledu pravne osebnosti) mogoče nadaljevati ali uvesti izvršilni postopek tudi zoper pravne naslednike izbrisane družbe (aktivne družbenike), ki vstopijo v vsa pravna razmerja izbrisane družbe in posledično odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
Kaj še velja za verodostojno listino poleg računa/fakture?
Račun ali faktura je knjigovodska listina, ki jo fizična ali pravna oseba izdaja v okviru opravljanja svoje dejavnosti za posamičen opravljeni promet blaga in storitev, njegovo vsebino pa določajo knjigovodski predpisi. Poleg računa (fakture) se na zgoraj opisani postopek opravlja tudi izvršba na podlagi menice in čeka s protestom oz. povratnim računom, javne listine, izpiska iz poslovnih knjig, overjenega s strani odgovorne osebe, plačilne liste in listine, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.
Izvensodna izterjava ali kaj lahko upnik stori brez uporabe sodišča?
Pred samim izvršilnim postopkom je pametno, da dolžnik razmisli o izvensodni izterjavi. Ta je lahko časovno ugodnejša (kljub hitremu postopku preko portala e-sodstvo), predvsem pa stremi k temu, da se ohranijo pozitivni poslovni odnosi. Z izvensodno izterjavo se zmanjša tudi možnost ugovora dolžnika, ki (če ne drugega) podaljša čas do poplačila.
Izvensodna izterjava se lahko opravi na različne načine, npr. z opominom po e-pošti, opominom po pošti, s telefonskim klicem itd. Velik psihološki pritisk na dolžnika lahko ustvari tudi odvetniški opomin pred izvršbo.