V kolikor ima delodajalec namen odpustiti delavca, to lahko stori redno ali izredno. Za obe vrsti odpovedi mora imeti delodajalec utemeljene razloge, ki sta pri redni odpovedi denimo razlog nesposobnosti in poslovni razlogi, pri čemer mora razlog najti, utemeljiti in umestiti delodajalec sam, pri izredni odpovedi pa so razlogi vnaprej predpisani v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Slednja odpoved velja za najhujšo sankcijo v primeru kršitev obveznosti delavca.
Osebna vročitev
Odpoved pogodbe o zaposlitvi običajno poteka oziroma se vroča osebno v prostorih delodajalca.Delavec je takšno odpoved dolžan prevzeti.Če delavec kljub temu vročitev odkloni, se vseeno šteje, da je bila vročitev opravljena. Tako za vročitev kot za odklonitev odpovedi pa je dokazno breme na strani delodajalca, zato je v tem primeru smiselno, da se odpoved vroča v pristnosti vsaj ene priče.
Vročitev odpovedi s priporočeno pošiljko
Odpoved lahko delodajalec vroči priporočeno s povratnico, in sicer na naslov delavca, ki je zapisan v pogodbi, oziroma na drug naslov, ki ga je delodajalcu naknadno sporočil delavec. Za vročeno pošiljko se smatra prevzem pošiljke oziroma takrat, ko poteče osmi dan od prvega poskusa vročitve. Drugi načini odpovedi, denimo preko telefona ali preko e-pošte, niso možni.
Kaj pa, če delavec prebivališča v Sloveniji nima?
Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji, oziroma če delavec, ki ga na naslovu, zapisanem v pogodbi, ni, se odpoved lahko vroči z objavo na oglasnem mestu, ki je dostopno vsem zaposlenim, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se vročitev šteje za opravljeno.
Kaj pa odpravnina?
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan delavcu izplačati odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavcu pripada odpravnina v višini:
- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
- 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu. Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Kdaj delavec do odpravnine ni upravičen?
Delavec do odpravnine ni upravičen, če:
- gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
- gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.
Imate pravno ali upravno vprašanje? Rezervirajte si svoj termin na info@vizaris.si ali nas pokličite po telefonu na 040 974 403.