Bi radi ob redni službi popoldan zaslužili še kak evro? Ena izmed možnosti je, da odprete popoldanski s.p. A tudi zanj boste morali plačevati pavšalne prispevke (letos je to 65,1 evra). Ti pa se vam ne bodo šteli v pokojninsko dobo.
Popoldanski s.p. se splača imeti vsem, ki presodijo, da se jim to kljub pavšalnim prispevkom splača, ki bi si želeli pozneje razviti svojo poslovno idejo v polno samozaposlitev ali celo preoblikovati v d. o. o. in če svoje dejavnosti ne morete opravljati na podlagi katere od pogodb civilnega prava, študentskega dela ali osebnega dopolnilnega dela. Če delate le občasno, denimo le dvakrat do trikrat mesečno, lahko to sicer delate tudi prek druge oblike pogodbe, denimo prek podjemne pogodbe vendar je podjemna pogodba navadno dražje.
Kako ga odpreti?
»Popoldanca« lahko registrirate na vsaki točki VEM. Če ga želite odpreti, morate biti že zaposleni in zavarovani pri drugem delodajalcu za polni delovni čas (40 ur tedensko). Popoldanskega s.p. ne morejo odpreti upokojenci, študenti ali tisti, ki niso zaposleni za polni delovni čas. Ob prijavi morate imeti s seboj osebni dokument in – če dejavnosti ne odpirate na naslovu nepremičnine, katere (so)lastnik ste – tudi overjeno soglasje (so)lastnika objekta, kjer boste prijavili poslovni naslov.
Pri odpiranju popoldanskega s.p. načeloma omejitev ni, omejitve so le pri nekaterih reguliranih poklicih.
Katere prispevke morate plačati?
Popoldanski s.p. mora plačati mesečne pavšalne prispevke, ki jih je treba uskladiti vsako leto glede na gibanje povprečnih plač, pravijo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Od tega meseca, torej od aprila, znašajo ti prispevki 65,1 evra na mesec, poravnati jih morate do 15. v mesecu.
Znesek vključuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ – 32,43 evra; če dejavnost opravljate 15 dni ali manj v mesecu, plačate polovico, pojasnjujejo na finančni upravi) in dva prispevka za zdravstveno zavarovanje (8,17 evra za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter 24,5 evra za dodatni prispevek). Če ste vključeni v zavarovanje že na podlagi delovnega razmerja, vam ni treba predložiti obračuna prispevkov.
Se »popoldancu« plačani prispevki upoštevajo za delovno dobo?
Plačani prispevki se ne upoštevajo pri pokojninski dobi. Plačilo prispevkov iz delovnega razmerja pokriva poškodbe, nastale pri delu, ki ga opravljajo na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, plačilo pavšalnih prispevkov iz naslova opravljanja dejavnosti kot postranskega poklica pa poškodbe, nastale pri opravljanju te dejavnosti. A v pokojninsko dobo ti prispevki vseeno ne štejejo.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da se tako varuje »popoldance«, ki plačujejo pavšalne prispevke za zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni v času, ko opravljajo sekundarno dejavnost (poleg redne zaposlitve), na podlagi katere niso vključeni v obvezno zavarovanje.
Kako pa je z davki?
Popoldanski s.p. mora bilance oddati prek sistema eDavki do 31. marca za minulo leto. Prihodki (zmanjšani za realne odhodke) od opravljanja te dejavnosti se obdavčijo po dohodninski lestvici. Če pa vaši prihodki letno ne presežejo 50 tisoč evrov (če imate pet mesecev letno za polni delovni čas zaposlenega, je ta meja sto tisoč evrov), se lahko odločite za obdavčitev z normiranimi 80-odstotnimi stroški. To pomeni, da lahko vodite le poenostavljeno evidenco, ne knjigovodstva.