Dojenje med delovnim časom
Ena izmed rešitev za tovrsten problem je koriščenje pravice do krajšega delovnega časa. Druga možnost pa je nadomestilo v času odmora za dojenje, ki obstaja zaradi ugotovitev medicinske stroke in priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, da je podaljšano dojenje koristno za kasnejši razvoj in zdravje otroka.
Mama, ki otroka doji, ga lahko na podlagi potrdila pediatra doji dalje – eno uro dnevno do otrokovega 18. meseca starosti, za ta čas pa lahko uveljavlja pravico do nadomestila v času odmora za dojenje.
Kako uveljaviti pravico?
Če otroka še dojite in vaš malček še ni dopolnil 18 mesecev, lahko na pristojnem CSD oddate vlogo za uveljavitev pravice do nadomestila/plačila prispevkov v času odmora za dojenje, poleg pa priložite potrdilo otrokovega izbranega pediatra, da se otrok res še doji. Tako boste imeli eno uro med svojim delovnim časom čas za dojenje, prispevke oziroma nadomestilo za ta čas pa vam bo krila država.
Ali boste to uro koristili pred, med ali po svojem pogodbeno določenem delavniku, se je potrebno individualno dogovoriti z vašim delodajalcem. V to uro za dojenje pa se ne šteje čas za malico oziroma odmor. Poleg časa za dojenje, vam pripada tudi čas za malico/odmor, ki mora biti povsem enak, kot če bi opravljali polni delovnik.
Kaj to pomeni v praksi?
Najprej je potrebno omeniti, da je koriščenje te pravice smiselno le, če ste dovolj blizu otrokovega varstva. V primeru da ste pol ure ali več oddaljeni od otroka, bi vam že vožnja k njemu in nazaj vzela večino časa, za dojenje pa bi pravzaprav zmanjkalo časa, vi pa bi bili po vsej verjetnosti samo izčrpani od vožnje.
V tem primeru je edino smiseln dogovor z delodajalcem, da to uro koristite pred ali po delovnem času, kar vseeno pomeni, da bo otrok brez dojenja osem ali več ur. V kolikor pa imate otroka v varstvu v neposredni bližini pa je ta »prosta ura« lahko odlična priložnost.
Kaj pa nadomestilo?
Če se na delovno mesto vračate, preden otrok dopolni 9 mesecev, nadomestilo znaša 1/8 vrednosti minimalne plače. Od 9. do otrokovega 18. meseca nadomestila ni, vam pa država plača prispevke za socialno varnost od sorazmernega dela vrednosti minimalne plače. Z drugimi besedami, povsem enako, kot če se odločite za krajši delovni čas v obsegu 35 ur mesečno.
Večina zaposlenih mamic se v službo vrača okoli otrokovega prvega leta, kar pomeni, da v kolikor bi to pravico uveljavljali po izteku celotnega starševskega dopusta, ki vam zakonsko pripada, ste upravičene zgolj do plačila prispevkov s strani države.
To pomeni, da boste na svoj TRR prejele samo toliko, kolikor boste delale. Država krije le tisti del prispevkov, ki bi jih moral plačati vaš delodajalec, za uro, ko pravico uveljavljate in vas ni na delovnem mestu. A tudi prispevke krije le v sorazmernem deležu do zakonsko določene minimalne plače, kar pomeni, da odločitev za koriščenje te pravice po žepu udari matere in dojenja med delom ne spodbuja.
Primer …
Če vaša bruto plača po pogodbi za poln delovnik (8 ur dnevno) znaša 1.500 EUR, vaša neto plača z enim otrokom in brez dodatnih olajšav znaša 1.055,67 EUR. Če koristite 1 uro za dojenje, na račun dobite nakazano le 87,5% vaše polne plače, kar v našem primeru znese 923,72 EUR. To pomeni, da ste mesečno zaradi dojenja ob 131,96 EUR.
Bruto plača za polni delovni čas (8 ur) = 1.500 EUR
Neto plača za polni delovni čas (8ur) = 1.055,67 EUR
Neto plača za krajši delovni čas (7ur) = 87,5% polne plače = 923,72 EUR
Razlika v neto plači (izguba dohodka) = 131,96 EUR (mesečno)
Kakšna je torej razlika med pravico do krajšega delovnega časa in pravico do odmora za dojenje?
Na vašem TRR razlike ne bo, če je vaš otrok starejši od 9 mesecev. Edina razlika je v tem, da se pri uveljavljanju pravice do odmora za dojenje izognete sklepanju aneksa z delodajalcem in da vam ta pravica pripada bistveno krajši čas kot pravica do krajšega delovnika.