Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila, ki so lahko v denarni ali stvarni obliki. Naknadna vplačila ne spreminjajo osnovnega kapitala.

Obveznost naknadnega vplačila družbenikov je lahko določena v družbeni pogodbi kot stranska obveznost, v skladu z 491. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Le če je določeno v pogodbi, je lahko naknadno vplačevanje obvezno, sicer pa je le prostovoljno. Naknadna vplačila so lahko v obliki denarnega ali stvarnega vložka. Razlika med obveznostjo vplačila osnovnega vložka in naknadnimi vplačili je v tem, da lahko družba posameznega družbenika oprosti naknadnega vplačila.

Bistveni učinek naknadnih vplačil je v tem, da se poveča delež kapitala in zmanjša delež dolgov v bilančni strukturi družbe, hkrati pa ne vplivajo na izkaz poslovnega izida. Pri tem je pomembno, da naknadna vplačila ne vplivajo na višino osnovnega kapitala ali sorazmerje poslovnih deležev. Zato pri naknadnih vplačilih ni treba spreminjati družbene pogodbe, sklep o vplačilu pa se ne vpiše v sodni register. Naknadna vplačila so sorazmerna obstoječim deležem družbenikov v družbi. V družbeni pogodbi se lahko določi tudi kapica oziroma znesek največjega mogočega naknadnega vplačila.

V primeru naknadnega vplačila v obliki stvarnega vložka se uporablja ureditev, ki velja za stvarni vložek v osnovni kapital (475. člen ZGD-1). Tako velja, da se lahko kot stvarni vložek zagotovijo premičnine ali nepremičnine, pravice, podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba že prevzela.

Družbena pogodba lahko določa tudi naslednje:

  • rok, v katerem je potrebno izpolniti obveznost naknadnega vplačila,
  • da morajo biti naknadna vplačila vplačana še pred vplačilom osnovnega kapitala.

Družbeniki lahko kasneje v sklopu odločanja sprejmejo, da se bodo družbenikom vrnila naknadna vplačila v družbo. Sklep o vplačilu naknadnih vplačil ponavadi sprejme poslovodstvo, razen če družbena pogodba ne določi, da morajo sklep sprejeti družbeniki. Sklep morajo v tem primeru družbeniki sprejeti soglasno. Ob tem velja omejitev, da se lahko vrnejo le tista naknadna vplačila, ki niso bila namenjena pokrivanju osnovnega kapitala.