Mogoče veste kdo plača bolniško, če je samostojni podjetnik doma zaradi bolezni svojega otroka (tj. nega otroka)? Ko gre s.p. sam na bolniško, je zadeva za njegov posel lahko precej tvegana in mu povzroči izpad dohodkov, a ko s.p. ne more poslovati zaradi nege otroke, mu nadomestilo za bolniško odsotnost krije država oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prav tako kot vsakemu zaposlenemu.
Samozaposlene osebe in osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost (samostojni novinarji, samozaposleni v kulturi…) imajo pri nadomestilih za bolniško odsotnost zaradi bolezni svojih otrok (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) jo imenuje nega družinskega člana) enake pravice kot redno zaposleni. To velja za vse osebe, ki si same plačujejo prispevke za socialno varnost.
Nadomestilo znaša 80 odstotkov od osnove, za osnovo pa se upošteva povprečna osnova za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu. Nadomestilo pa velja za:
- največ sedem delovnih dni za otroke do dopolnjenega 18. leta starosti,
- največ 15 delovnih dni za otroke do sedmega leta starost,
- starejšega duševno in telesno prizadetega otroka.
Kaj mora narediti s.p., da dobi nakazilo od ZZZS?
S.p. mora v tem primeru od osebnega zdravnika pridobiti potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (obrazec BOL) in ga poslati na finančno upravo, kjer izpolnijo hrbtno stran obrazca. Ko ZZZS prejme pravilno izpolnjen obrazec, morate tja, če to delate prvič, posredovati tudi podatek o številki osebnega računa in nazivu banke. Potrebovali pa bodo tudi izjavo o uveljavljanju olajšav pri izračunu dohodnine za vzdrževane družinske člane. Ko je dokumentacija popolna, vas čaka nakazilo v roku 15 dni. Podrobneje si lahko preberete na spletni strani ZZZS pod Uveljavljanje pravice do nadomestila samostojnih zavezancev.
Kdaj še s.p.-ju odsotnost iz zdravstvenih razlogov krije ZZZS?
Čas, ko so s.p. bolniško odsotni, pomeni, da ne morejo poslovati in ne morejo imeti dohodkov, ker so sami svoj delodajalec pa tudi nadomestila za bolniško odsotnost v višini 80 odstotkov za prvih 30 dni odsotnosti zaradi iste bolezni ni.
V Zakonu je določeno, da imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače za čas zadržanosti od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, poleg tega, da so odsotni zaradi nege družinskega člana, če gre za presaditev živega tkiva ali organov v korist druge osebe, dajanja krvi, izolacije ali spremstva, ki jih odredi zdravnik, in tudi, ko se poškodujejo pri organiziranih javnih delih, gasilskih, gorskih in drugih reševalnih akcijah.
V vseh ostalih primerih pa samostojni podjetniki lahko uveljavljajo refundacijo boleznine od 31. delovnega dne, ko so odsotni in ne morejo poslovati zaradi iste bolezni oziroma poškodbe, dalje. Samostojni podjetniki lahko zahtevajo povračilo boleznine že prej kot po mesecu in pol, če to dokažejo z delovnim koledarjem. Natančneje, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko povračilo boleznine zahtevajo po petih tednih, če delajo tudi ob sobotah.
Kdo ima pravico do nadomestila plače za bolniško zadržanost z dela?
Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost in si sami plačujejo prispevke, družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, vrhunski športniki in vrhunski šahisti, rejniki ter kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe.
Vse višine denarnih nadomestil za bolniško odsotnost
Višina nadomestila plače v času bolniške odsotnosti je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina določitve vrednosti. Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.