FURS je pripravil nove odgovore na pogosta vprašanja glede davčnega potrjevanja računov.
Kako je s potrjevanjem računov, ki jih slovenski davčni zavezanec izda za prodajo izdelkov prek spleta končnim potrošnikom v drugo državo članico, v kateri je presegel limit, ki je določen v tej državi za prodajo blaga na daljavo? (14. 8. 2015, 18. 4. 2019)
Prodajalec, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, katerega skupna vrednost dobav izdelkov končnim potrošnikom v drugi državi članici presega znesek, ki ga določi ta država članica, ali davčni zavezanec, ki se odloči, da je kraj dobave izdelkov končnim potrošnikom druga država članica, mora obračunati DDV v skladu z zakonodajo države članice EU, v kateri se blago nahaja, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča (država članica kupca). Po DDV zakonodaji je v takem primeru kraj dobave blaga v drugi državi članici in ni predmet slovenskega DDV. Zavezanec v takem primeru tudi ne izda računa po pravilih za izdajo računa po ZDDV-1 in tako izdan račun ni predmet davčnega potrjevanja računov. Če želi zavezanec takšen račun posredovati v davčno potrjevanje, se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki na naslednji način:
- v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« (R_3.9.7) se vpiše vrednost obdavčljive dobave v tujini, in sicer vrednost osnove brez tujega DDV
- v polje »Ostali davki/dajatve« (R_3.9.4) se vpiše znesek tujega DDV
- V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – osnova, stopnja, davek (R_3.9.21, R_3.9.22, R_3.9.23) se ne vpisuje ničesar. V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega slovenskega DDV.
Več glede prodaje blaga preko spleta je sicer pojasnjeno v pojasnilu FURS, št. 4230-8830/2011-2.
Kako registriram poslovni prostor v primeru spletne prodaje? (18. 4. 2019)
Pri določitvi poslovnega prostora je pomembno, kje se v konkretnem primeru izda račun. Kot poslovni prostor se označi in registrira prostor:
- kjer se račun natisne oziroma posreduje kupcu (v primeru izdaje računa v papirnati obliki)
- kjer se račun generira (izdela) in elektronsko posreduje kupcu (v primeru izdaje elektronskega računa).
V primeru izdaje papirnatega računa se kot poslovni prostor označi prostor v katerem se račun natisne oziroma posreduje kupcu, in sicer ne glede na to kje se nahaja strežnik, programska oprema, ipd.
Če zavezanec izdaja elektronske račune, se kot poslovni prostor registrira prostor kjer se elektronski račun izdela in od koder se posreduje kupcu (elektronski računi so računi, ki se posredujejo kupcu po elektronski poti – npr. tudi pdf računi, ki se kupcu pošljejo po e-mailu). V takšnih primerih se kot poslovni prostor registrira prostor, kjer se nahaja strežnik/programska oprema, ki generira elektronske račune. Če se strežnik nahaja v gostovanju pri drugem poslovnem subjektu ali v tujini, se lahko kot poslovni prostor določi sedež zavezanca, ki izdaja račune.
V primeru spletne prodaje je treba torej ugotoviti ali zavezanec izdaja račune v papirnati obliki ali v elektronski obliki in nato v skladu z zgoraj navedenim določiti in registrirati poslovni prostor.
Katera davčna številka operaterja se posreduje v potrjevanje, če se račun izda avtomatsko, brez navzočnosti fizične osebe? (18. 4. 2019)
V primerih izdaje računa brez navzočnosti fizične osebe (npr. račun izda programska oprema sama) se kot davčna številka operaterja (osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave) davčnemu organu pošlje davčna številka zavezanca – poslovnega subjekta, ki izda račun.
Kaj moram storiti, če sem zaprl poslovni prostor v katerem sem izdajal račune? (18. 4. 2019)
V skladu s šestim odstavkom 8. člena ZDavPR mora zavezanec davčnemu organu sporočiti podatke o vseh spremembah podatkov za posamezni poslovni prostor. V primeru prenehanja uporabe poslovnega prostora mora zavezanec davčnemu organu sporočiti podatke o zaprtju poslovnega prostora.
Podatki o zaprtju poslovnega prostora se posredujejo elektronsko, v okviru sporočila s podatki o poslovnem prostoru. V sporočilo s podatki o poslovnem prostoru se poleg ostalih obveznih podatkov o poslovnem prostoru v polje »Zaprtje poslovnega prostora« (P_7.0) vpiše vrednost »Z«, v polje »Datum začetka veljavnosti podatkov« (P_6.0) se vpiše datum zaprtja poslovnega prostora.
V primeru težav pri elektronskem posredovanju podatkov o zaprtju poslovnega prostora se obrnite na vašega proizvajalca oziroma vzdrževalca programske opreme za davčno potrjevanje računov.
Zavezanec mora v primeru zaprtja poslovnega prostora dopolniti tudi interni akt o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorov in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk, ki je predpisan v osmem odstavku 6. člena ZDavPR.
V potrjevanje sem posredoval napačne podatke o poslovnem prostoru. Kako lahko podatke popravim? (18. 4. 2019)
Napačno posredovani podatki o poslovnem prostoru se popravijo tako, da se v potrjevanje ponovno posredujejo pravilni podatki o poslovnem prostoru.
Na takšen način je možno popraviti vse podatke o poslovnem prostoru, razen oznake poslovnega prostora (Oznaka poslovnega prostora se spremeni tako, da se za poslovni prostor z napačno oznako najprej posreduje podatek o zaprtju le-tega (glej pojasnilo št. 317). Nato se registrira poslovni z novo oznako. Oznake poslovnega prostora med letom ni možno spreminjati, ker se s tem prekine zaporedje številčenja računov.).
Kaj moram storiti, če se je spremenila lokacija poslovnega prostora v katerem izdajam račune? (18. 4. 2019)
V takšnem primeru ima zavezanec dve možnosti:
Zavezanec lahko na novi lokaciji uporablja isto oznako poslovnega prostora kot na stari lokaciji, pri čemer mora za to oznako poslovnega prostora v potrjevanje posredovati nove podatke o poslovnem prostoru. V tem primeru je pravilno, da se v novem poslovnem prostoru ohrani isto zaporedje številčenja računov in nadaljuje z naslednjo zaporedno številko računa.
Zavezanec lahko poslovni prostor na novi lokaciji registrira na novo, z novo oznako. V takšnem primeru mora za poslovni prostor na stari lokaciji posredovati podatke o zaprtju le-tega (glej pojasnilo št. 317).
Zavezanec mora v primeru spremembe podatkov o poslovnem prostoru dopolniti tudi interni akt o popisu poslovnih prostorov, dodelitvi oznak poslovnim prostorov in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk, ki je predpisan v osmem odstavku 6. člena ZDavPR.
Vprašanje 322: Vprašanje 315 govori o zaporednem FURS številčenju izdanih računov. Zanima nas del, ki se navezuje na veleprodajo, kjer imamo del računov, ki jih moramo davčno potrjevati in del računov, kjer po ZDavPR ne obstaja obveznost potrjevanja.
Primer izdaje faktur v takem podjetju:
| Interno številčenje v programu | FURS številčenje | Obveznost potrditve računa | |
| 1 | 1 – 1 – 1 | DA | Račun 1 |
| 2 | 1 – 1 – 2 | DA | Račun 2 |
| 3 | NE | Račun 3 | |
| 4 | 1 – 1 – 3 | DA | Račun 4 |
| 5 | 1 – 1 – 4 | DA | Račun 5 |
| 6 | NE | Račun 6 | |
| 7 | NE | Račun 7 | |
| 8 | 1 – 1 – 5 | DA | Račun 8 |
| 9 | 1 – 1 – 6 | DA | Račun 9 |
Iz tega sledi, da je zaporedje številčenja računov, ki so poslani na FURS zaporedno od 1 – 1 – 1 do 1 – 1 – 6, torej pravilno. Računi, katerih ni potrebno poročati na FURS seveda nimajo FURS številčenja, njihove interne številke pa niso zaporedne: 3, 6, 7 oz. so med njimi luknje saj se vsi računi številčijo zaporedno. Ali je številčenje računov, ki ne bodo nikoli šli na FURS pomembno? Mora biti tudi to brez lukenj? Torej ali bi naši računi iz tega primera (3, 6 in 7) morali imeti nove številke, recimo 101, 102 in 103? (18. 4. 2019)
V skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR si morajo zaporedne številke računov vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca, pri čemer je račun v skladu s 3. točko prvega odstavka 2. člena ZDavPR račun, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino.
V primeru, da želi zavezanec v istem zaporedju kot gotovinske račune, številčiti tudi račune, za katere ne obstaja obveznost potrjevanja, je treba v potrjevanje pošiljati tudi te račune.
Če zavezanec računov, za katere ne obstaja obveznost potrjevanja, ne želi potrjevati, jih mora izdajati v zaporedju, ki je ločeno od zaporedja v katerem se številčijo gotovinski računi, ki jih je treba potrjevati. Tudi zaporedje v katerem številči račune, ki jih ne želi potrjevati, pa mora biti neprekinjeno (navedeno določajo predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost). Ni pa treba, da to zaporedje teče po poslovnem prostoru ali po elektronski napravi v poslovnem prostoru, kot je predpisano v ZDavPR (izvedba številčenja v tem zaporedju niti ni možna, ker se že uporablja za številčenje računov, ki se pošiljajo v potrjevanje).
V vašem primeru je treba zagotoviti, da si bodo tudi številke računov, ki se ne pošiljajo v potrjevanje, sledile v neprekinjenem zaporedju. Zaporedje 3,6,7,…ni ustrezno, ker vsebuje vrzeli. Če pa si številke računov sledijo v zaporedju brez vrzeli 101, 102, 103,….je pravilno.