Kakšno poslovno darilo izbrati, pa lahko predstavlja pomembno odločitev tudi z davčnega vidika. Pametno je vedeti, katera je tista vrednost darila, ki za podjetje in za prejemnika darila ne bo predstavljala davčne obveznosti.
Relevantni so predvsem odgovori na vprašanja, kdaj darila niso predmet dohodnine in DDV, kdaj se jih obravnava kot boniteto ter kdaj strošek daril predstavlja davčno priznan odhodek za namene davka na dohodek pravnih oseb.
Darila delodajalca zaposlenim ali njihovim družinskim članom
Po zakonu o dohodnini so (razen v zakonu navedenih izjem) obdavčeni vsi dohodki fizične osebe. Zakon določa, da se med dohodke fizične osebe ne štejejo darila od osebe, ki ni delodajalec prejemnika darila, in dodatne ugodnosti, ki jih stranke od podjetij dobijo iz poslovnih razlogov (na primer popusti na nakup), če so dostopne vsem strankam pod enakimi pogoji in niso povezane z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe. V takem primeru darilo ni predmet dohodnine.
V primeru daril, ki jih svojim zaposlenim (nekdanjim ali sedanjim) in njihovim družinskim članom podari delodajalec, pa se ta štejejo za boniteto, ki je v skladu z zakonom o dohodnini obdavčena kot dohodek iz zaposlitve. Kot boniteta se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost v naravi. Obračuna se tako pri darilih v povezavi z delovnim razmerjem kot tudi pri darilih v zvezi z drugimi pogodbenimi razmerji (na primer avtorska pogodba).
Pri tem pa obstajata dve izjemi. Darilo se ne šteje za boniteto in se ne všteje v davčno osnovo delavca le v dveh primerih:
- Če gre za darilo, ki ga delodajalec decembra podari otroku zaposlenega, če je otrok mlajši od 15 let in če vrednost takšnega darila ne presega 42 evrov. Za podjetje so darila do višine 42 evrov tudi davčno priznan odhodek.
- Če gre za občasna darila, ki jih prejme delavec, če njihova skupna vrednost znaša manj kot 13 evrov v danem mesecu. Ta znesek se za izplačila od januarja 2017 zvišuje na 15 evrov mesečno.
Če darilo ne spada med izjeme ali če gre za višje vrednosti, se znesek v delu, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Darila poslovnim partnerjem
Za poslovne partnerje se štejejo pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje, je poslovno sodeloval ali bo poslovno sodeloval.
Če posameznik poslovno darilo podari fizični osebi, ki ni njegov delavec (npr. predstavnik pravne osebe), se to po zakonu o dohodnini obdavči kot drug dohodek, v takšnem primeru pa davčno osnovo predstavlja doseženi dohodek. Darilo se ne šteje v davčno osnovo:
- če vrednost enkratnega darila ne presega 42 evrov;
- v primeru več podarjenih daril istega darovalca, če njihova skupna vrednost v danem davčnem letu ni presegla 84 evrov.
Če darilo presega te zneske, se razlika med neobdavčeno vrednostjo in vrednostjo podarjenega darila všteje v davčno osnovo in je predmet obdavčitve z dohodnino.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb stroške za darila opisuje kot davčno nepriznane odhodke, če imajo ta zaseben značaj in ne nastanejo ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Izjemo predstavljajo stroški za pogostitev, zabavo in darila ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. V teh primerih gre za stroške reprezentance, ki je za darovalca delno davčno priznan dohodek, in sicer v višini 50 %.
Podjetja imajo za svoje partnerje pogosto pripravljena tudi različna promocijska darila nižjih vrednosti. Največkrat gre za svinčnike, zvezke, majice in podobne izdelke, ki so opremljeni z logotipom podjetja. Podjetja te izdelke uporabljajo za promoviranje svoje dejavnosti in proizvodov, zato jih lahko štejejo kot strošek reklame in ne kot strošek reprezentance.
Kaj pa plačilo DDV?
Zakon o davku na dodano vrednost določa, da se od daril manjših vrednosti ob izpolnjevanju zakonskih pogojev DDV ne plačuje. Podjetje lahko za nabavljena darila odbije vstopni DDV in ga ne obračuna, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ni protidobave blaga ali storitev s strani prejemnika darila;
- vrednost darila ne preseže 20 evrov;
- darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca;
- darilo se daje občasno in ne istim osebam.
Pri darilih večjih vrednosti sta dve možnosti. Če je kupec darila (podjetje) pri nakupu izkoristil pravico do odbitka DDV, se ob izročitvi darila obračuna DDV. Če pa se pri nabavi daril ne uveljavlja pravica do odbitka DDV, se DDV ob izročitvi darila ne obračuna.