Kmetje so pri davčnih blagajnah izjema, a le, če izpolnjujejo pogoje za to, da jim ni treba izdajati računov. Večinoma pa kmetje morajo izdajati račune in jih tudi davčno potrjevati. Pojasnilo, v katerem primeru ste izjema, kdo vse mora izdati račune in zakaj vam včasih različni svetovalci dajo različne odgovore.

Pri kmetih je na prvi pogled preprosto določiti, kdo mora imeti davčno blagajno in kdo ne, a kmetijstvo ima toliko različnih dejavnosti, da postane zadeva kaj kmalu zapletena, hkrati pa je dohodninska zakonodaja na tem področju precej nedorečena, tako da so včasih pojasnila stvar interpretacije.

Kdaj kmetu ni treba imeti davčne blagajne

1. V nekaterih primerih velja, da kmetu računa ni treba izdati in v tem primeru tudi ne potrebuje davčne blagajne. To velja takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji skupaj:

  • prodajate lastne pridelke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (OKGD);
  • ste obdavčeni pavšalno na podlagi katastrskega dohodka;
  • katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov;
  • niste zavezanec za DDV;
  • pridelek prodate končnemu kupcu – recimo na tržnici, na domu, premični stojnici.

Kaj vse je osnovna kmetijska dejavnost

Pod osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost sodi:

  • kar je pridelano na njivah, torej žita, krompir, krmne rastline, oljnice, sončnice, buče za olje, nekatere vrste zelenjadnic, ki se lahko gojijo kot poljščine, recimo zelje, čebula, česen;
  • pridelava sadja v trajnih nasadih, pridelava hmelja;
  • vino in oljčno olje iz lastnega pridelka grozdja in oliv;
  • kar izhaja iz živinoreje, ki pa mora biti vezana na večinoma lastno pridelavo krme na njivah – sem sodi prodaja živih živali, jajc, mleka;
  • kar izhaja iz čebelarstva, ki je evidentirano v registru čebelnjakov – sem sodijo med, vzreja čebeljih matic, pridelava voska, matičnega mlečka, propolisa;
  • pridelava hlodovine in drv, pridelava novoletnih drevesc iz mladja;
  • opravljanje kmetijskih in gozdarskih storitev s kmetijsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov.

Kdaj niste izjema, čeprav morda na prvi pogled ste

Pozor: če ste obdavčeni na podlagi katastrskega dohodka, a ste zavezanec za DDV, morate izdati račun. Prav tako, če prodajate izdelke iz druge ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Katere so to, v nadaljevanju. Če prodajate izdelke iz OKGD nekoga drugega, morate prav tako izdati račun.

Račun lahko izda tudi kupec, če je davčni zavezanec

Prav tako morate izdati račun, če pridelek prodate drugemu davčnemu zavezancu. V tem primeru mora račun vsebovati sledeče podatke: datum izdaje, zaporedno številko računa, vaše ime in sedež oziroma stalno prebivališče, vašo davčno številko, prodajno ceno blaga, skupno vrednost prodanega blaga, ker izdate račun drugemu davčnemu zavezancu, morate na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev. Izdanega računa se ne davčno potrjuje. Plačilo je sicer v gotovini, prav tako je treba izdati račun, a kar vam ni treba voditi poslovnih knjig in evidenc, niste zavezanec za davčno potrjevanju rečunov. Torej tudi v tem primeru ne rabite davčne blagajne.

Če denimo kmet proda solato gostincu, se lahko dogovorita, da račun izda gostinec, torej kupec. Gre torej za samofakturiranje. V tem primeru mora gostinec na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki mu je blago prodal, torej kmeta. V primeru, da račun izda kupec, torej v primeru samofakturiranja, je obveznost izdaje računa kupčeva, torej gostinčeva, in je kot izdajatelj računa potem tudi zavezan k davčnemu potrjevanju tako izdanega računa.

Kdaj mora kmet imeti davčno blagajno

Tako kot za vse druge zavezance, tudi za kmeta velja – če morate za prodane pridelke izdati račun iz blagajne ali vezane knjige, plačilo pa prejmete v gotovini, in morate voditi poslovne knjige in evidence, potem morate račun tudi davčno potrditi. Računov za plačila, ki jih prejmete neposredno na transakcijski račun, ni treba davčno potrditi.

Lahko uporabite tudi vezano knjigo

V prehodnem obdobju, natančneje do 31. decembra 2017, lahko račune izdajate iz vezane knjige. Torej vam ni treba v nakup davčne blagajne. Je pa treba vse račune, izdane iz vezane knjige, pozneje davčno potrditi. Pozor, to ni predhodna potrditev vezane knjige pri finančni upravi, ki jo morate opraviti, da vezano knjigo sploh lahko uporabljate.

Kdo mora izdati račun

Če ste že pred uvedbo davčnih blagajn morali izdajati račune, potem jih morate tudi zdaj in jih je treba tudi davčno potrditi. Kdo mora izdajati račune? Če prodajate končnemu kupcu, morate izdati račun in ga davčno potrditi, če izpolnjujete enega izmed naštetih pogojev:

  • za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (OKGD) ugotavljate davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov;
  • prodajate pridelke iz druge kmetijske dejavnosti;
  • prodajate pridelke in izdelke iz dopolnilne kmetijske dejavnost;
  • ste zavezanec za DDV.

Za pridelke iz druge kmetijske dejavnosti izdate račun

Pri drugi kmetijski dejavnosti, to morate registrirati, gre za pridelave, ki se ne morejo obdavčiti v okviru katastrskega dohodka. Kar pomeni, da je treba pri prodaji teh pridelkov izdati račun in ga tudi davčno potrditi. Torej, če vam na njivi med letom zraste samo ena zelenjava, je to OKGD, če pa še kaj drugega, pa je to druga kmetijska dejavnost.

Kaj je druga kmetijska dejavnost

Pod drugo kmetijsko dejavnost sodijo:

  • pridelane sadike sadnega, gozdnega, okrasnega drevja, grmičevja, vinske trte, hmelja;
  • pridelane okrasne rastline;
  • iz intenzivne pridelave pridelane vrtnine, sadike vrtnin in zelišča na prostem – kar pomeni pridelavo več kot ene vrtnine oziroma zelišča na isti površini v posameznem letu (če na neki površini v posameznem letu pridelate zgolj solato, je to OKGD, če pa je na isti zemlji pred tem denimo raslo korenje, je to druga dejavnost in v takem primeru morate za solato izdati račun);
  • vrtnine, pridelane v zaprtih prostorih, torej plastenjakih, rastlinjakih;
  • jagode, pridelane v intenzivni tržni pridelavi;
  • drugo jagodičje, denimo ameriške borovnice, ribez, ki je pridelano z intenzivno pridelavo, razen če je v registru kmetijskih gospodarstev zavedeno kot trajni nasadi;
  • šparglji in druge vrste večletnih kultur na njivah;
  • živali, rejene z večinoma kupljeno krmo;
  • prodajo celih trupov živali ali kosov mesa;
  • plantažno gojena novoletna drevesca;
  • nabiranje gozdnih plodov;
  • razžagan les;
  • vse pridelke iz dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

Za pridelke iz dopolnilne dejavnosti izdate račun

Če prodajate izdelke, ki sodijo pod dopolnilno dejavnost na kmetiji, morate prav tako izdati račun in ga davčno potrditi. Kaj vse sodi pod dopolnilno dejavnost na kmetiji:

  • sokovi, marmelade, kompoti;
  • žganje, pivo;
  • kislo mleko, sir, skuta;
  • moka, kruh, pecivo;
  • razkosano surovo meso, mesnine;
  • žagan les;
  • predelan med in čebelji izdelki, denimo medica, medeni likerji;
  • predelana zelišča – čaji, kozmetični izdelki;
  • predelani gozdni sadeži – sem sodi denimo predelava gob, borovnic, kostanja;
  • pečen kostanj, koruza, semena, oreški.