Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v javno razpravo poslalo predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o urejanju trga dela in Zakona o inšpekciji dela. Spremembe izhajajo iz analiz stanja na trgu dela, predlogov socialnih partnerjev in strokovnih ter izvajalskih institucij.

Z namenom zagotavljanja kakovostnih delovnih mest, ki zaposlenim nudijo ustrezno raven pravne, ekonomske in socialne varnosti in s tem nadaljnje odprave segmentacije, je hkrati potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili:

  • učinkovitejše ukrepanje Inšpektorata RS za delo ter večjo pravno varnost zaposlenih v primerih, ko gre za opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar so podani elementi delovnega razmerja,
  • lažje odločanje delodajalcev za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in
  • večjo socialno varnost zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja.
  • Pri ukrepih za večjo vključenost delovno sposobnih državljanov na trg dela želijo:
  • povečati učinkovitost aktivacije vseh brezposelnih oseb,
  • intenzivnejše iskanje nove zaposlitve že v času odpovednega roka.

Predstavitev ukrepov:

Učinkovitejše ukrepanje Inšpektorata RS za delo ter večjo pravno varnost zaposlenih v primerih, ko gre za opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar so podani elementi delovnega razmerja:

  1. V okviru Zakona o inšpekciji dela je predviden dodaten ukrep inšpektorja, kadar se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa bi se moralo. Ob izdaji prepovedne odločbe inšpektor izda tudi odredbo, na podlagi katere mora delodajalec delavcu ponuditi ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
  2. Povišanje glob za kršitve prepovedi dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, in uvedba sankcije za posameznika, ki je delo opravljal na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih. V primeru sankcije za posameznika gre za ukrep, ki dopolnjuje predhodno naveden ukrep ponudbe pogodbe o zaposlitvi, sankcija za posameznika namreč ni predvidena v primeru prijave posameznika Inšpektoratu za delo.
  3. Obrnjeno dokazno breme v primeru domneve obstoja delovnega razmerja. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja mora delodajalec dokazati, da niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja.

Lažje odločanje delodajalcev za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas

  1. Predvidena je redefinicija odpovednega razloga nesposobnosti, ki temelji tudi na pregledu sodne prakse in mednarodnih aktov, ki zavezujejo Slovenijo. Odpovedni razlog bi tako ob sposobnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela zajemal tudi ravnanje delavca, ki pa mora biti objektivizirano in vplivati na nezmožnost nadaljevanja delovnega procesa.

Večjo socialno varnost zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja

  1. Tudi v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja bi delavcu pripadlo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo oz. najdaljšem trajanju 6 mesecev, ki bi ga plačal delodajalec. Hkrati pa bi bila v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja kot izjema določena možnost, da se delavec in delodajalec dogovorita o možnosti izključitve pravice do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, s čimer bi se ohranil današnji institut sporazumne prekinitve.

Ukrepi za večjo vključenost delovno sposobnih državljanov na trg dela

Povečanje učinkovitosti aktivacije vseh brezposelnih oseb

  1. Predvidena je uvedba postopnega sankcioniranja kršitev iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve. Sedaj se že ob prvi kršitvi obveznosti predvideva izbris iz evidence brezposelnih oseb. V predlogu spremembe je ob prvi kršitvi predvideno znižanje denarnega nadomestila za 30%, sankcija v obliki prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb pa se bo brezposelni osebi izrekla ob drugi kršitvi ene izmed obveznosti.
  2. Uvedba spodbude za zaposlitev nižje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila, ki bodo v primeru zaposlitve pred iztekom pravice do denarnega nadomestila, za čas do izteka pravice upravičene do dodatka k plači v višini 20% zadnjega izplačanega denarnega nadomestila. Cilj je dodatno motivirati brezposelne osebe z nižjo izobrazbo k čim hitrejši vrnitvi v zaposlitev in kompenzirati negativen učinek povečanja davkov in prispevkov ter znižanja socialnih transferjev ob prehodu iz statusa brezposelne osebe v zaposlitev pri nižje plačanih delih.

Intenzivnejše iskanje nove zaposlitve že v času odpovednega roka

  1. V skladu z veljavno zakonodajo se delavec, ki mu teče odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve že v odpovednem roku. S predlagano spremembo ZUTD se ta možnost spreminja v obveznost (najkasneje v treh dneh po vročeni odpovedi). V primeru, da delavec te obveznosti ne bo spoštoval, se mu bo denarno nadomestilo za prve tri mesece upravičenosti odmerilo zgolj v višini 60 % od osnove (sicer to znaša 80 % od osnove).
  2. Ne glede na zakonsko določeno možnost, da se delavec v času odpovednega roka lahko vključuje v ukrepe na področju trga dela in da ZRSZ delodajalcu za čas odsotnosti povrne stroške, pa ta institut v praksi ni zaživel zaradi sorazmernega krajšanja obdobja prejemanja denarnega nadomestila na strani posameznikov. V skladu s predlogom sprememb se delavcu za dneve dogovorjene odsotnosti z dela zaradi vključevanja v ukrepe na področju trga dela pravica do denarnega nadomestila ne bi več skrajšala, delodajalci pa ne bi bili več upravičeni do povrnitve stroškov s strani ZRSZ.