Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini 80 % pod naslednjimi pogoji:
- če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov (popoldanski s.p.) ali
- če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnost ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu obvezno socialno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev (navadni s.p.),
in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.
Po novem normiranec v dveh zaporednih letih ne sme preseči prihodkovnega praga 300.000 evrov
Zakon o dohodnini je letos na področju normirancev uvedel tudi novost – zgornjo omejitev prihodkov, ki jih normiranec sme doseči v dveh zaporednih letih poslovanja. Gre za določbo 14. odstavka 48. člena, ki določa, da mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih obdobij preseže 150.000 evrov izstopiti iz sistema normiranca. Ta pogoj zavezancu omogoča, da lahko ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih davčnih obdobjih skupno do 300.000 evrov prihodkov.
Če kot primer vzamemo osebo, ki je s.p. odprla leta 2018, ko se je zakon tudi pričel uporabljati, bo to pomenilo, da podjetnik lahko že v prvem letu zasluži 300.000 evrov, iz sistema normiranca pa bo moral izstopiti šele leta 2020. Šele takrat bo namreč mogoče določiti povprečje prihodkov dveh zaporednih davčnih obdobij.
Po drugi strani, pa je za samostojnega podjetnika, ki posluje že več let mogoče določiti poprečje prihodkov zadnjih dveh let (2016 in 2017). Če je torej podjetnik v davčnih letih 2016 in 2017 skupaj presegel 300.000 prihodkov, bo moral svojo davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
K prihodkom podjetnika se prištevajo tudi prihodki njegovih povezanih oseb
Podjetnik mora pri izračunu prihodkov biti pozoren tudi na dejstvo, da se k njegovim prihodkom prištevajo tudi prihodki povezanih oseb. To bo veljalo v primerih, če gre za primere vzpostavitve sheme poslovanja (zavezanca in povezanih oseb), z namenom zavezanca, da izpolni pogoje za to da ostane v sistemu normiranca. Dohodki se sicer ne bodo seštevali, če bo zavezanec dokazal, da njegov namen ni izigravanje sistema. Svoje povezane osebe je podjetnik dolžan razkriti na posebnem obrazcu.
Kdaj gre za izigravanje sistema?
FURS navaja, da gre za takšne primere največkrat v situacijah:
- ko zavezanec in povezana oseba opravljata istovrstno dejavnost – npr. zavezanec je del poslovanja (del strank) prenesel na povezano osebo,
- ko je zavezanec normiranec in je odvisen od povezane osebe (naročnika ali kupca), ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in se kaže tako, da normiranec večino svojih dohodkov dosega s poslovanjem s takšnim naročnikom,
- odvisnost kupca (povezane osebe, ki davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov) od dobavitelja (zavezanca, ki je normiranec), ki se kaže tako, da kupec brez dobav blaga ali storitev s strani zavezanca ne bi imel podlage za opravljanja dejavnosti,
- cene, ki jih postavlja zavezanec povezani osebi nimajo podlage v tržno primerljivih cenah,
- zavezanec ne razpolaga z verodostojnimi dokazili o dobavi blaga ali izvedbe storitve povezanih oseb (z izjemo računov) – npr. pavšalno mesečno zaračunane storitve povezane osebe.
FURS v pojasnilu tudi poudarja, da je v takšnih primerih bistvena presoja vseh okoliščin in dejstev v vsakem konkretnem primeru posebej. Zavezanec je dolžan sam presoditi ali se prihodki njegovih povezanih oseb v njegovem primeru seštevajo, ali je svojo obveznost izpolnil, pa se bo presojalo v postopku davčnega nadzora.