Tako garancija kot stvarna napaka sta urejeni v dveh zakonih, in sicer v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) in Zakonu o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot). Slednji ureja samo pravna oziroma pogodbena razmerja, v katerih kot ena izmed strank nastopa kupec kot fizična oseba brez dejavnosti, tj. potrošnik. Uporabljajo se določbe Obligacijskega zakonika, razen če ZVPot ne določa drugače.
Garancija po OZ
Obligacijski zakonik pri garanciji izpostavi dve stvari: tehnično blago in garancijski list. Če je prodajalec izročil kupcu garancijski list, potem lahko kupec, če stvar ne deluje brezhibno, od prodajalca zahteva, da stvar popravi ali pa, če popravilo v primernem roku ni možno, zamenja. Kupec lahko popravilo ali zamenjavo zahteva v garancijskem roku, ne glede na to, kdaj se je napaka pojavila. Kupec ima tudi pravico do povračila škode za čas, ko kupljene stvari ni mogel uporabljati. Če prodajalec ne popravi ali ne zamenja stvari, lahko kupec odstopi od pogodbe ali zniža kupnino in zahteva odškodnino.
Garancija po ZVPot
Po ZVPot je garancija vsaka obveznost, ki jo podjetje prevzame do potrošnika in s katero se zaveže, da potrošniku brezplačno popravi ali zamenja blago, vrne kupnino ali zagotovi drugo sredstvo, kadar blago ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglasnem sporočilu.
Garancijski list mora poleg drugih obveznih sestavin vsebovati tudi opozorilo, da garancija ne izključuje pravic potrošnika, ki izhajajo iz odgovornosti prodajalca za stvarne napake na blagu.
Minister za gospodarstvo izda Pravilnik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje, s katerim določi za katero blago mora proizvajalec izdati garancijo in za katero rabljeno blago mora prodajalec izdati garancijo za obdobje najmanj enega meseca.
Če blago, za katero je izdaja garancije obvezna, ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu, lahko potrošnik najprej zahteva odpravo napak. Če napake niso odpravljene v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je proizvajalec, prodajalec ali pooblaščeni servis od potrošnika prejel zahtevo za odpravo napak, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom. Če proizvajalec v roku 45 dni od prejetja blaga ne popravi ali ne zamenja blaga z novim, lahko potrošnik razdre pogodbo ali zahteva znižanje kupnine.
Potrošnik ima pravico zahtevati povračilo škode, če mu proizvajalec v času popravila ne zagotovi nadomestnega proizvoda.
Stvarna napaka po OZ
Za stvarno napako gre takrat, kadar:
- stvar nima lastnosti, potrebne za njeno običajno rabo;
- stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu morala biti znana;
- stvar nima lastnosti, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene ali predpisane;
- se stvar ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le simbolično.
Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je bila izročena kupcu. Prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake, ki se pokažejo po izročitvi, če so posledice vzroka, ki je obstajal že pred tem. Prodajalec pa ne odgovarja za tiste napake, ki so bile kupcu ob sklenitvi pogodbe znane ali pa mu niso mogle ostati neznane. Šteje se, da kupcu niso mogle ostati neznane tiste napake, ki bi jih skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica kot kupec lahko opazil pri običajnem pregledu stvari. Vendar pa prodajalec odgovarja tudi za tiste napake, ki bi jih kupec z lahkoto opazil, če izjavi, da stvar nima nobenih napak.
O skritih napakah, torej tistih, ki jih kupec ni mogel takoj opaziti, mora kupec o tem prodajalca oppozoriti v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi to pravico. prodajalec pa ne odgovarja za napake, ki se pojavijo v 6 mesecih po izročitvi stvari, razen če se s pogodbo določi daljši čas.
S pogodbo je mogoče omejiti ali pa popolnoma izključiti prodajalčevo odgovornost za stvarne napake stvari. Pogodbeno določilo o omejitvi ali izključitvi odgovornosti za napak stvari je nično, če je bila napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca, kot tudi tedaj, ko mu je prodajalec to določilo vsilil, ker je izkoristil svoj prevladujoč položaj.
Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko:
- zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe);
- zahteva znižanje kupnine;
- odstopi od pogodbe (vendar le takrat, ko je dal prodajalcu primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe).
V vsakem od teh primerov pa ima kupec pravico zahtevati povrnitev škode. Te pravice ugasnejo po enem letu od dneva, ko je prodajalcu poslal obvestilo.
Stvarna napaka po ZVPot
Napaka je stvarna:
- če nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo;
- če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali pa bi mu morala biti znana;
- če stvar nima lastnosti ali odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
- če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model prikazan le simbolično.
Potrošnik lahko uveljavlja pravice iz naslova stvarne napake, če o napaki obvesti prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita. Prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pojavijo po 2 letih od nakupa, pri rabljeni stvari pa po 1 letu od nakupa.
Potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, ima pravico od prodajalca zahtevati, da:
- odpravi napako na blagu ali
- vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali
- blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali
- vrne plačani znesek.
V vsakem primeru ima potrošnik tudi pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode. Z nobenim pogodbenim določilom ni mogoče omejiti ali izključiti prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake – takšno pogodbeno določilo je nično.