Glavni razliki med normirancem in navadnim s.p. sta v ugotavljanju davčne osnove in računovodstvu. Pri normiranem s.p.-ju se davčna osnova (DO) ugotavlja tako, da se od vseh davčno priznanih prihodkov odšteje 80 odstotkov normiranih odhodkov, pri navadnem pa se od vseh davčno priznanih prihodkov odštejejo vsi davčno priznani stroški. Pri navadnem s.p. je davčno osnovo možno zniževati z uveljavljanjem olajšav, medtem ko normiranci tega ne morejo početi.
Normirancu tudi ni potrebno najemati računovodskega servisa (čeprav je to priporočljivo, predvsem zaradi svetovalnih storitev), saj mu ni potrebno oddajati letnih poročil in pojasnil o poslovnem izidu. Njegova dolžnost je le, da vodi evidenco izdanih računov in evidenco osnovnih sredstev ter da ob roku odda davčni obračun.
Normiranci, ki so zavezanci za DDV, morajo voditi tudi evidence, ki so potrebne za obračunavanje DDV, npr. knjigo prejetih in izdanih računov. Nekateri normiranci, npr. trgovci, gostinci ipd., morajo voditi tudi druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebno predpisi s področja njihove dejavnosti.
Katere evidence morajo voditi “normiranci”?
»Normiranci« so tako skladno s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe RS, ki opravljajo dejavnost dolžni za poslovne in davčne namene voditi naslednje evidence:
- evidenco izdanih knjigovodskih listin;
- evidenco osnovnih sredstev in
- morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem poslujejo.
Evidenca izdanih knjigovodskih listin
Evidenca izdanih knjigovodskih listin se lahko vodi bodisi v papirni bodisi v računalniški obliki in mora vsebovati najmanj:
- številko in datum vpisa v evidenco;
- številko in datum knjigovodske listine;
- opis poslovnega dogodka in znesek iz knjigovodske listine;
- znesek prihodkov po SRS ali ZDoh-2 ter morebiten znesek popravka prihodkov na ravni davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in povečanja prihodkov na davčno priznane).
Evidenca osnovnih sredstev
Vodenje evidence osnovnih sredstev je obvezna zgolj za »normirance«, ki imajo v lasti osnovna sredstva. Normiranci morajo poskrbeti, da bo evidenca osnovnih sredstev vsebovala najmanj:
- zaporedno številko osnovnega sredstva;
- opis, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve;
- podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva.
V evidenco se vpisujejo vse listine, ki se nanašajo na pridobitev in odtujitev oziroma izločitev osnovnih sredstev in tiste, ki vplivajo na povečanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva.
Obdavčitev
Upoštevaje dejstvo, da je davčno leto pri fizičnih osebah enako koledarskemu letu, se evidenca knjigovodskih listin zaključuje s stanjem na dan 31. decembra. Zaključena evidenca izdanih knjigovodskih listin je podlaga za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov ter posledično normiranih odhodkov in davčne osnove.
V kolikor je »normiranec« registriran za DDV, je poleg zgoraj navedenih evidenc dolžan voditi tudi vse evidence v skladu z DDV predpisi. Pravilnik pri vsaki izmed evidenc predpisuje tudi minimalen obseg podatkov in obliko, v kateri morajo normiranci voditi evidence.
Za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov pa obstaja omejitev, in sicer se lahko za tovrstno ugotavljanje odloči le zavezanec, ki v davčnem letu pred tem letom ni presegel letnega praga prometa 50.000 evrov (velja za popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih) ali 100.000 evrov (velja za navadni s.p. ali popoldanski s.p. oziroma d.o.o., ki vsaj 5 mesecev v letu zaposluje 1 osebo za polni delovni čas).
Nadaljnja razlika je v samo obdavčitvi, pri čemer je navadni s.p. obdavčen po dohodninski lestvici, normiranec pa je obdavčen s končnim cedularnim davkom v višini 20 %.
Navadni s.p. | Normirani s.p. | |
---|---|---|
ugotavljanje davčne osnove | DO = prihodki – davčno priznani odhodki | DO = 20 % vseh prihodkov (= prihodki – 80 % normiranih odhodkov) |
obdavčitev | dohodninska lestvica (16, 27, 34, 39, 50 % od DO) | končni davek: 20 % od davčne osnove |
računovodstvo | zakonsko neobvezno, a priporočljivo | zakonsko neobvezno, podjetnik lahko vse dela sam |
omejitve | ni omejitev | ni dovoljeno preseči 50.000 evrov (popoldanski s.p.) letnega prometa dve leti zapored oziroma 100.000 (polni s.p.), če je pri davčnem zavezancu ena oseba polno socialno zavarovana |
olajšave | možnost uveljavljanja olajšav | olajšav ni možno uveljavljati |
Pri sprejetju odločitve glede načina ugotavljanja davčne osnove, je potrebo v obzir vzeti še dejstvo ali ima podjetnik “polni” s.p. ali popoldanski s.p.. Prav tako razlika v obdavčitvi za naslednje leto vpliva na višino prispevkov zaradi določitve drugačne zavarovalne osnove.
Pri odločitvi med navadnim in normiranim s.p. je torej potrebno upoštevati:
- višino letnih prihodkov (pri nizkih letnih prihodkih se zaradi možnosti uveljavljanja olajšave ne splača biti normiranec);
- razmerje med prihodki in odhodki (manjše kot je to razmerje, bolj se splača imeti navaden s.p. zaradi načina ugotavljanja davčne osnove);
- možnost uveljavljanja olajšav;
- normiranci ne potrebujejo računovodstva in se tako lahko izognejo tovrstnemu mesečnemu strošku;
- normiranec je omejen pri zaslužku, saj v primeru, da v dveh zaporednih letih preseže mejo 50.000 evrov letnega prometa, začne obvezno ugotavljati davčno osnovo po dejanskih odhodkih (oziroma 100.000 evrov – velja za tiste davčne zavezance, ki bodo v davčnem letu vsaj 5 mesecev prijavljeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni čas, ali pa bodo zaposlili vsaj eno osebno, ki bo najmanj 5 mesecev prijavljena v pokojninsko ali invalidsko zavarovanje za polni delovni čas).