Odpirate podjetje? Katero obliko podjetja ustanoviti? Poznate glavne razlike med s.p. in d.o.o. oziroma razlike med vsemi gospodarskimi subjekti?
Če razmišljate o tem, da bi postali sam svoj šef s prilagodljivim delovnim časom ali želite ob redni službi še kaj zaslužiti, se je potrebno odpraviti na pot podjetništva.
Mnogo ljudi zanima podjetništvo, prvega koraka pa ne znajo ali pa si ne upajo storiti pa naj gre za zaposlene ali tiste, ki so ravnokar končali študij oziroma poklicno šolanje. Nekateri se ne morejo odločiti med tem da bi »še malo potrpeli« in službo obdržali ali bi šli “na svoje”, spet drugi razmišljajo o tem da bi poleg službe še kaj zaslužili, marsikoga pa je največkrat strah vstopa na samostojno podjetniško pot.
Pomembno vlogo pri omahovanju igra predvsem pomanjkanje osnovnih informacij in odgovorov na vprašanje: “Kaj naj sploh odprem? S.p. ali d.o.o., mogoče zavod, društvo ali celo socialno podjetje? Kakšne so sploh razlike?” Odgovori so povsem preprosti.
KAKŠNE SO SPLOH RAZLIKE MED SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM (S.P.) IN D. O. O.?
S.p. je fizična oseba, ki opravlja dejavnost, medtem ko je d. o. o. pravna oseba.
Ustanovitveni (osnovni) kapital:
S.P.: Za odprtje s. p. ni potrebe po osnovnem kapitalu, kar je super, če razpoložljivega denarja nimamo. Slaba stran s.p. je, da odgovarjamo z vsem svojim premoženjem.
D.O.O. : 7.500 EUR (lahko v denarju ali pa kot stvarni vložek, ali kombinacija med njima).
Ustanovitveni stroški:
S.P.: brezplačno na VEM-točki.
D.O.O.: če je osnovni kapital v denarju – enostavno na VEM-točki, brezplačno. Če je osnovni kapital v sredstvih (kot stvarni vložek), pa pri notarju, po njihovi tarifi.
Osebna odgovornost:
S.P.: odgovarja z vsem svojim premoženjem
D.O.O.: ni osebne odgovornosti. Odgovarjate le z vloženim kapitalom. Za obveznosti odgovarja družba.
Poslovanje z denarjem:
S.P.: prosto razpolaga s svojim denarjem. Ni omejitev glede dvigov in pologov na račun.
D.O.O.: denar ni od podjetnika, temveč od družbe. Ni prostega pretoka denarja med podjetnikom in družbo. Za dvige in pologe na poslovni račun veljajo precej stroga pravila.
Plača:
S.P.: nima plače. Mesečno plačuje le prispevke (če ne plača prispevkov, tudi nima osnovnega zdravstvenega zavarovanja!). Osnova za prispevke v prvem letu poslovanja je spreminjajoči odstotek povprečne plače, v vseh nadaljnjih letih pa je odvisna od višine dohodka. Kot dohodek se šteje dobiček podjetja (dobiček ni trenutno razpoložljiv denar!). Akontacija dohodnine se plačuje kot akontacija na dobiček. Zamuda pri plačilu prispevkov ali pa akontacije ima lahko za posledico blokado tekočega računa.
D.O.O.: podjetnik je lahko zaposlen v podjetju in si izplačuje plačo ter regres in povračila. Prispevki in akontacija dohodnine se obračunajo normalno s plačo.
Obdavčitev dobička:
S.P.: obdavčitev je progresivna, glede na višino dobička po dohodninski lestvici (16%, 27%, 34%, 39% ali 50%). Dobiček je osnova za izračun dohodnine in akontacije dohodnine.
D.O.O.: obdavčitev je fiksna – 19% (davek od dohodkov pravnih oseb). Če pa si družbenik izplača dobiček, je obdavčitev 25%. Davek plača fizična oseba in je dokončen.
Vodenje poslovnih knjig:
S.P.: enostavno ali dvostavno knjigovodstvo. Lahko pa se odločimo za normirane odhodke.
D.O.O.: dvostavno knjigovodstvo ali normirani odhodki.
Razpolaganje z denarjem:
S.P.: Z viškom likvidnostnih sredstev na računu lahko prosto razpolaga (dviguje, polaga, plačuje) – ima prost pretok denarja
D.O.O.: Možnost razpolaganja z denarjem na računu je precej omejena.
Kot s.p. razpolagate s svojim prisluženim denarjem povsem prosto (dvigujete, polagate, plačujete), medtem ko v gospodarski družbi (d.o.o.) to ni mogoče. V d.o.o. veljajo stroga pravila, na kakšen način in kdaj se denar dvigne, položi na račun ipd.
Krediti – sredstva na razpisih
S.P.: Težje dobi kredit pri banki in zelo težko se prijavi na razpis.
D.O.O.: Lažje dobi kredit pri banki + primerna oblika za prijavo na razpise.
Kaj pa ostale oblike podjetja? Poznamo namreč še druge oblike družb. Naj omenimo samo nekatere.
D.N.O. – družba z neomejeno odgovornostjo
Ustanoviti jo morata vsaj dve fizični ali pravni osebi, ki nameravata skupaj opravljati gospodarsko dejavnost. Za obveznosti so z vsem svojim premoženjem odgovorni vsi družbeniki, zato si morajo popolnoma zaupati, med seboj dobro sodelovati ter se angažirati v podjetju. Ni predpisanega najmanjšega osnovnega kapitala. Kljub temu v praksi družbeniki ob ustanovitvi v glavnem vplačajo vložke, ki so med seboj enaki. Družbeniki lahko vplačajo svoj osnovni vložek tudi v storitvah. Višino nedenarnega vložka družbeniki sporazumno ocenijo v denarju.
Večja je sposobnost najemanja kreditov kot pri samostojnih podjetnikih.
D.n.o. se ustanovi pri notarju, kjer se podpiše tudi družbena pogodba. Družbena pogodba ureja najpomembnejše medsebojne pravice ter obveznosti med družbeniki.
D.n.o. je pravna oseba in je obdavčena v okviru davka od dohodkov pravnih oseb. Davčna stopnja znaša 19 odstotkov. V zvezi z davčno obravnavo je potrebno opozoriti na posebnost davčne obravnave izplačila dobička družbenikom d.n.o.
Na podlagi ugotovljenega poslovnega izida se vsakemu družbeniku izračuna njegov delež pri dobičku ali izgubi na način, da se družbeniku pripadajoči dobiček pripiše njegovemu kapitalskemu deležu, medtem ko se izračunani delež družbenika pri izgubi ter denar, ki ga je dvignil med poslovnim letom, od njegovega kapitalskega deleža odpišeta. Višina kapitalskega deleža se tako vsako poslovno leto spreminja glede na višino dobička ali izgube.
Za razliko od kapitalskih družb, kjer davčna obveznost za družbenike nastopi šele v trenutku dejanskega izplačila dobička, davčna obveznost za družbenike d.n.o. nastopi že v trenutku pripisa njim pripadajočega dela dobička, ne glede na to, da družbeniku dobiček dejansko ni bil izplačan. Obdavči se torej že samo povečanje kapitalskega deleža, posledično pa je vsako nadaljnjo razpolaganje s tem dobičkom za družbenika davčno nevtralno. Pripis dobička se obdavči na enak način kot dividende po davčni stopnji 25 odstotkov.
DRUŠTVO
Društvo je samostojno in nepridobitno združenje fizičnih ali pravnih oseb, ustanovljeno zaradi uresničevanja skupnih interesov ustanoviteljev (npr. športne dejavnosti, kulturne dejavnosti, varovanje zdravja, skrb za socialno ogrožene, varstvo pred naravnimi nesrečami, …). Nepridobitnost se nanaša na namen ustanovitve in ne pomeni, da društvo ne sme izvajati nobenih pridobitnih dejavnosti/ to je proti plačilu prodajati svojih izdelkov ali nuditi svojih storitev. To lahko počne, vendar pa pridobitne dejavnosti ne smejo biti njegove edine dejavnosti. Delovanje društva je javno, članstvo v njem pa prostovoljno.
Namen ustanovitve in delovanja društva ni in ne sme biti pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.
Društvo je pravna oseba zasebnega prava, kar pomeni, da je ustanovljeno z zasebnim pravnim aktom – statutom. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev, zakoniti zastopnik pa je praviloma predsednik društva oz. oseba, ki jo določijo člani na občnem zboru.
Obdavčitev društev ureja Zakon o dohodku pravnih oseb in je 19-odstotna. Obdavčen je samo profitni del dejavnosti.
ZAVOD
Zavode delimo na javne in zasebne. Javne zavode lahko ustanovi samo država, tako da bomo tukaj govorili samo o zasebnih zavodih. Zavod lahko ustanovijo domače ali tuje fizične in pravne osebe. Zavod je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Omejitev glede opravljanja nepridobitne dejavnosti pa tudi pri zavodih ni absolutna, saj 18. člen Zakona o zavodih izrecno določa, da lahko zavod opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Zavod se ustanovi pri notarju, kjer se sestavi Akt o ustanovitvi, ki je temeljni akt Zavoda. Minimalni osnovni kapital pri zavodu ni predpisan. Zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Ob vpisu v register pristojno sodišče presodi, ali vložena sredstva zadoščajo za ustanovitev in opravljanje dejavnosti zavoda.
Ustanovitelji Zavoda ne odgovarjajo za obveznosti zavoda (kar je potrebno obvezno opredeliti v aktu o ustanovitvi).
Profitni del dejavnost zavoda je obdavčen po Zakonu o dohodku pravnih oseb. Stopnja obdavčitve je 19-odstotna.
SOCIALNO PODJETJE
Socialno podjetje ni posebna statusnopravna oblika. Status socialnega podjetja lahko pridobijo različne pravne osebe, kot so društvo, zavod, d.o.o., …
Glavni namen socialnega podjetja je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe. Socialno podjetje mora v prvem letu trajno zaposlovati najmanj enega delavca, nato pa najmanj dva.
Socialno podjetje je poseben status, ki ga lahko pridobijo nepridobitne pravne osebe (npr.društvo, zavod), pa tudi gospodarske družbe, ki niso ustanovljene izključno z namenom pridobivanja dobička.
In kaj je najbolj pomembno pri odločitvi, kakšno pravno obliko boste izbrali? Slediti svoji ideji. Če želite za podjetje dobiček in stabilno poslovno rast, društvo ni ravno primerna oblika. Iz s.p-ja pa se lahko vedno preoblikujete v d.o.o. ali katero drugo obliko. Naj vas vodi misel: preprosto, enostavno, hitro – do dobička in stabilne poslovne rasti.
Kontaktirajte nas na 040 974 403 ali pišite na info@vizaris.si in pomagali vam bomo izbrati pravo obliko podjetja za vaš posel.