Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da samostojnim podjetnicam po rojstvu otroka v času dopusta pripada pravica do materinskega in starševskega nadomestila ter pravica do materinskega in starševskega dopusta. Pred aprilom 2014 je bil za materinski dopust v uporabi bolj poznan izraz, ki ga zasledimo še danes – porodniški dopust, za starševski dopust pa se je uporabljal izraz dopust za nego in varstvo otroka. Materinski dopust se praviloma prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda, traja 105 dni se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. Zatem nastopi starševski dopust, ki za vsakega starša traja 130 dni, očetov delež pa lahko namesto njega koristi mati (v tem primeru ji pripada 260 dni starševskega dopusta).
Pravico do materinskega nadomestila samostojna podjetnica uveljavlja istočasno z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta. Vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila odda na Centru za socialno delo, na področju katerega ima stalno prebivališče. Vlogo lahko odda 60 dni pred predvidenim dnevom poroda (ki ji ga določi ginekolog) oziroma najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če se pravica uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem vložitve vloge. Če ta datum nastopi po rojstvu otroka, pa se prizna z dnem rojstva otroka. Pravica do nadomestila in dopusta gre tistim samostojnim podjetnicam, ki so zavarovane na dan pred nastopom porodniškega dopusta (to pomeni, da so s.p. odprle najmanj 29 dni pred predvidenim datumom poroda) ali pa so bile zavarovane vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila.
Pravici do starševskega nadomestila in starševskega dopusta se uveljavljata skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar pa najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta.
Osnova za izračun posamezne vrste nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Pri tem pa izplačilo nadomestila ne sme biti nižje od 55 % minimalne plače, v primeru da so bili za zavarovanca obračunani prispevki za obdobje krajše od 12 mesecev. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove, za delno odsotnost pa je enako sorazmernemu delo delne odsotnosti z dela.
Pravica do nadomestila bo samostojni podjetnici prenehala, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi kršitev. Do tega pride v primeru, da samostojna podjetnica v času izrabe dopusta dela. Hkrati bo v tem primeru morala vrniti celoten prejeti znesek nadomestila, z obrestmi vred.
Vendar to ne pomeni, da mora s.p. zapreti podjetje, le sama ne sme delati v njem. V primeru, da ima že koga zaposlenega, glede nadaljnjega poslovanja ni problemov. V nasprotnem primeru pa lahko postavi nekoga za prokurista ali z njim sklene podjemno pogodbo. Za čas dopusta lahko tudi koga zaposli ali pa vzame na delo študenta.
Prispevki so v času porodniškega dopusta plačani s strani države. Torej s.p. v času porodniškega dopusta ne plačuje prispevkov.