Podjetniku pri delu lahko brezplačno priskočijo na pomoč tudi družinski člani, in sicer ne glede na to, ali so v delovnem razmerju ali ne. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) iz tega naslova izvzema nekatere oblike dela, kot so sosedska, sorodstvena pomoč, humanitarno, kratkotrajno in nujno delo ter osebno dopolnilno delo (ODD).

Pomoč in delo družinskih članov ureja že omenjeni Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki v praksi upošteva dve obliki brezplačne delovne pomoči ožjih družinskih članov. Prva oblika dela je sorodstvena pomoč, druga pa kratkotrajno delo.

Sorodstvena pomoč

V skladu z 9. členom ZPDZC-1 se za sorodstveno pomoč šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti oziroma partnerja v registrirani istospolni skupnosti. Sorodstvena pomoč je tudi v primeru, ko oseba pomaga pri delu sorodnikom v ravni ali stranski vrsti do tretjega kolena.

Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, so sorodniki:

  • V ravni črti: starši – otrok (1. koleno), stari starši – vnuk (2. koleno), prastari starši – pravnuk (3. koleno).
  • V stranski črti: bratje, sestre (2. koleno), teta/stric-nečak/nečakinja (3. koleno).

Pri sorodstveni pomoči je bistveno, da gre za brezplačno opravljanje del in storitev. Ter da jih posameznik dejansko opravlja za osebo, ki sodi v krog oseb, ki so navedene v zakonu.

Pri tem je potrebno opozoriti, da je kratkotrajno delo potrebno ločiti od sorodstvene pomoči. Sorodstvena pomoč namreč pride v poštev samo med fizičnimi osebami, ne pa kot pomoč gospodarskemu subjektu.

Kratkotrajno delo

ZPDZC-1 v 17. členu določa kratkotrajno delo kot izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenim. Ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. In sicer, kadar ga opravljajo:

  • Zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe.
  • Zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe.
  • Oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe v sorodstvu v ravni vrsti do prvega kolena.
  • Starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe/zavoda/samozaposlene osebe.

Delo na črno

Delo na črno in zaposlovanje na črno natančneje opredeljuje Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Nedovoljeno je opravljanje dela ali dejavnosti na črno, omogočanje dela na črno, zaposlovanje na črno in nedovoljeno oglaševanje dejavnosti ali dela na črno.

Kaj je po zakonu delo na črno?

  • če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima določene v ustanovitvenem aktu ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
  • če samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v ustrezen register ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev zanjo;
  • če pravna oseba ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi za opravljanje te dejavnosti;
  • če posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa zakonodaja;
  • če tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v RS brez registrirane podružnice ali dovoljenja;
  • če tuja pravna oseba, s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ne opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu.

Kaj je zaposlovanje na črno?

  • Če delodajalec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, s posameznikom ne sklene pogodbe o zaposlitvi in ga ne prijavi v obvezna socialna zavarovanja ali ga iz njih med trajanjem dela odjavi;
  • če delodajalec s posameznikom ne sklene niti nobene druge pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo;
  • če delodajalec z upokojencem ne sklene pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela;
  • če delodajalec ne uredi dela dijaka ali študenta v skladu z zakonodajo;
  • zaposli tujca v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev;
  • če pravna oseba ali podjetnik nezakonito zaposli državljana tretje države;
  • kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno.

Kaj pa ni delo na črno?

Med delo na črno pa se ne uvrščata sosedska in sorodstvena pomoč. Zakon namreč dovoljuje medsosedsko pomoč, če se ta opravlja brez plačila ali brez druge materialne koristi. Paziti velja le v primeru, ko ima oseba registrirano določeno dejavnost, denimo gostinsko.

V okviru sosedske pomoči mu sosed ne more brezplačno pomagati v gostilni. Za sorodstveno pomoč pa šteje vsako delo, ki se opravlja v okviru oseb v sorodu brezplačno, torej poleg dela v lastni režiji tudi druga dela in storitve.

Prav tako delo na črno ni:

  • brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah;
  • nujno delo; gre za dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč in drugih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč. Pri njem lahko sodelujejo tudi podjetja oziroma samozaposlene osebe.
  • humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo;
  • osebno dopolnilno delo.

Kakšne so predpisane kazni za delo na črno?

Tako delo na črno kot tudi zaposlovanje in omogočanje dela na črno je prepovedano. Globe za delo na črno so določene v različnih višinah glede na storilce prekrškov in vrsto kršitev. Najnižja predpisana globa v višini od 100 do 2.500 evrov je predpisana za posameznika, če nima pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, na podlagi katere opravlja delo, za čas opravljanja dela ves čas na kraju opravljanja dela. Najvišja predpisana globa pa je od 5.000 do 26.000 evrov za delodajalca, ki zaposluje na črno.