Od 1. januarja 2016 obvezno urejanje obveznih socialnih zavarovanj prek sistema e-VEM

Od 1. 1. 2016 bodo morali vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvezna socialna zavarovanja urejati prek sistema e-VEM. Obvezna uporaba sistema e-VEM je določena v devetem odstavku 7. člena v povezavi s 109. členom Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1. Projekt podpore elektronskemu urejanju obveznih socialnih zavarovanj se izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo, skrbnikom sistema e-VEM. Projekt delno financira Evropska unija, Evropski socialni sklad.

V katerih primerih urejanje obveznih socialnih zavarovanj prek e-VEM portala ni možno?

Urejanje obveznih socialnih zavarovanj prek e- VEM portala ni možno, če je poslovni subjekt že izbrisan. Zato naj poslovni subjekti, ki bodo izbrisani iz Poslovnega registra Slovenije, prek e-VEM portala že pred izbrisom uredijo tudi odjave iz obveznih socialnih zavarovanj. Po izbrisu lahko te postopke trenutno urejajo le še na papirnih obrazcih, ki jih prinesejo ali pošljejo po pošti na najbližjo območno enoto ali izpostavo ZZZS.

Dijaki in študentje lahko pri delodajalcu prek napotnic opravljajo le začasna in občasna dela. Začasno in občasno delo dijakov in študentov se skladno z Zakonom o delovnih razmerjih – ZDR-1 ne sme opravljati, kadar so podani elementi delovnega razmerja (napotnica torej ni zakonita podlaga za opravljanje dela, ki ni začasno ali občasno, pojasnjuje MDDSZEM).

Namen začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka dijakom in študentom v času izobraževanja, delodajalcem pa selekcijo potencialnih prihodnjih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb. Ob navedenem se poudarja začasna in občasna narava dela dijakov in študentov, torej gre za dela, ki se opravljajo določen krajši čas ali od časa do časa. Ravno začasnost in občasnost dela sta tista razlikovalna znaka v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. Ko obstajajo elementi delovnega razmerja (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca), splošna delovna zakonodaja prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava.

Dijaki in študenti

Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo:

  • osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let,
  • osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji,
  • osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajše od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljajo tudi osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta ter državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini, kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole. To delo lahko opravljajo tudi študenti tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

Ob izpolnjevanju navedenih pogojev lahko dijaki in študenti opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov samo, če niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Izpolnjevanje pogoja »statusa« dijaka in študenta posamezniki posredniku začasnega in občasnega dela dijakov in študentov izkažejo s potrdilom o vpisu, indeksom ali ustrezno dijaško ali študentsko izkaznico izobraževalnega zavoda. Ob tem pa izpolnijo in podpišejo tudi izjavo, da niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ob vpisu dijakov in študentov preveri tudi osebno identifikacijo dijaka ali študenta.

Delodajalci

Začasno in občasno delo dijakov in študentov se lahko pri delodajalcu opravlja samo na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (aktualen seznam koncesionarjev). Napotnica se izda v štirih izvodih. Ob pričetku dela morajo biti vsaj trije izvodi napotnice potrjeni (podpisani ali žigosani) s strani posrednika in delodajalca, sicer napotnica ni veljavna. Dijak ali študent ob pričetku dela prejme en izvod potrjene napotnice.

Napotnica se lahko izda tudi v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in podpis. Elektronsko napotnico morata pred pričetkom opravljanja dela potrditi (elektronsko podpisati) tako posrednik kot delodajalec. Dijaku ali študentu pa se na njegovo zahtevo izda tudi napotnica v pisni obliki. Določbe, ki veljajo za napotnico v pisni obliki, smiselno veljajo tudi za napotnico v elektronski obliki. Napotnica velja le ob predložitvi osebnega dokumenta dijaka ali študenta.

Delodajalec mora dnevno evidentirati število dejansko opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta, seštevek teh ur, pa mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta na napotnici. Določena je tudi minimalna bruto urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov, ki znaša 4,50 EUR.

Začasnost oziroma občasnost dela dijakov in študentov je bistven razlikovalni znak v razmerju do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju. ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena v primeru obstoja elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca) prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, razen če tako določa zakon. Kršenje te prepovedi ZDR-1 sankcionira kot prekršek.

Prispevki in dajatve

Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Prispevke in dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov obračuna in poravna posrednik ob izvedbi plačila dijaku in študentu.

Od zneska na napotnici se plačajo prispevki dijaka oz. študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 %, na znesek na napotnici, pa delodajalci plačajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 %, koncesijsko dajatev v višini 16,00 % in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00 %. Prispevke in dajatve obračuna in odvede posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.