Velikokrat se postavlja vprašanje kakšne možnosti imajo upniki, ki imajo terjatev do pravnih oseb zoper katere je uveden postopek izbrisa brez likvidacije in  kakšne ugovore lahko podajo.

Relevantni zakonski akti

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP),
Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD),
Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD – 1),
Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1)

Splošno

Zoper pravno osebo se začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, zaradi razlogov, ki jih opredeljuje 427. člen ZFPPIPP, in sicer:

  • če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (2 zaporedni leti ne predloži letnega poročila) ali
  • če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (na tem naslovu ne prejema pošiljk, ali pa je lastnik objekta oseba, ki ni podala soglasja), ali
  • če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije.

Na podlagi 435. člena ZFPPIPP lahko ugovor zoper izbris poda družbenik ali upnik, če niso podani razlogi za izbris, in sicer:

  • če izbrisni razlog ne obstaja,
  • če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali
  • če je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo.

Primer izbrisa, če je podan razlog iz 1. točke ali 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP

Tekom izvršilnih postopkov, se v praksi podaja ugovor zoper sklep o izbrisu, iz razlogov določenih v 1. točki 1. odstavka 435. člena v zvezi z 1. točko 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. To pomeni, da zakonski pogoj za dovolitev izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni izpolnjen, saj družba ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Za omenjeni ugovor zakon postavlja prekluzivni rok, in sicer 2 meseca od objave sklepa o začetku postopka izbrisa. To pomeni, da za ustavitev postopka izbrisa družbe iz sodnega registra namreč zadostuje njegov utemeljen ugovor, da izbrisni razlog ni podan, saj obstaja njegova terjatev do družbe, ki je v postopku izbrisa brez likvidacije.

Kaj storiti v primeru zamude prekluzivnega roka in pride do izbrisa pravne osebe? Upnikom so po določbah ZFPPIPP dopustne naslednje zakonske možnosti:

  • na podlagi 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP zahtevajo plačilo terjatev, ki jih imajo do izbrisane družbe, od osebno odgovornih družbenikov izbrisanih osebnih družb ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti,
  • na podlagi 2. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP zahtevajo povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane družbe,
  • na podlagi 1. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPPP predlagajo začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe.

Prva zakonska možnost, je predvidena za primer zlorab družbe in nedopustnega ravnanja družbenikov izbrisane družbe. V tem primeru je mogoč institut t.i. spregleda pravne osebnosti Navedeni institut definira 8. člen ZGD -1, ki določa, da so za obveznosti družbe odgovorni njeni družbeniki če:

  • so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,
  • so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
  • so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem,
  • so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

Rok za podajo tožbe zoper družbenike, je enak zastaralnemu roku vsake posamezne terjatve. Sam namen navedenega instituta je v poplačilu upnikov in ne v ravnanju v dobro družbe oz. povedano drugače, si upnik z morebitnim uspelim zahtevkom poplača svojo terjatev neposredno. Možnost uveljavljati zahtevke zoper osebno odgovorne družbenike izbrisane družbe preneha ob začetku stečajnega postopka. Upnikovo terjatev do izbrisane družbe lahko v stečajnem postopku uveljavlja zgolj stečajni upravitelj, v dobro stečajne mase. Upnik lahko vseeno vloži odškodninski zahtevek zoper družbenike izbrisane družbe, vendar le v dobro stečajne mase.

Pred uveljavitvijo zakona ZPUOOD, je veljalo, da aktivni družbeniki izbrisane družbe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitve njenih morebitnih obveznosti. Od 17.11.2011 torej aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisanih po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo več. Pri tem ni pomembno, ali gre za obveznosti pravnih oseb, proti katerim so upniki pred izbrisom že pridobili pravnomočno odločbo o poplačilu obveznosti (ali proti katerim so sprožili ustrezne postopke za pridobitev take odločbe ali pa takih postopkov še niti začeli niso). Odločilen je samo datum prenehanja pravne osebe, pri gospodarskih družbah torej datum njenega izbrisa iz sodnega registra (441. člen ZFPPIPP).

Pri drugi zakonski možnosti je postopanje upnikov bistveno drugačno. Po izbrisu družbe, morajo vložiti odškodninski zahtevek s katerim zahtevajo povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane družbe. Za uspešni odškodninski zahtevek, mora upnik izkazati obstoj temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti. To so:

  • škoda,
  • nedovoljeno (nedopustno) ravnanje povzročitelja,
  • vzročna zveza med nedovoljenim ravnanjem in škodo,
  • odgovornost.

Škoda je opredeljena z višino neporavnanih obveznosti, nedovoljeno ravnanje povzročitelja in odgovornost pa se izpolnita istočasno, saj je nedopustno ravnanje obenem tudi krivdno ravnanje člana poslovodstvo ali nadzornega sveta. Omenjenim organom že sam zakon določa obveznost določene stopnje skrbnosti in v primeru, da je pri opravljanju dela postopal malomarno, gre za nedopustno ravnanje, obenem pa je s tem izpolnjena tudi njegova krivdna odgovornost. Nedopustna ravnanja organov, opredeljujejo določila ZGD-1 ter ZFPPIPP, zlasti 42., 43., in od 1. do 4. odstavek 44. člena.

Tretja zakonska možnost upnikov za poplačilo obveznosti od izbrisane družbe, pa je podaja predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe. Izbris pravne osebe iz registra brez predhodne likvidacije temelji na predpostavki, da družba nima niti premoženja niti neporavnanih obveznosti. Če se po izbrisu izkaže, da je ob prenehanju imela premoženje, se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, tudi če izbrisana pravna oseba ni bila prezadolžena, kar pomeni, da lahko upnik vloži predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe skladu z določbo druge alineje 2. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIP.

Do izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-57/15-13 z dne 14.04.2016 je veljalo, da če je podan izbrisni razlog iz 2. točke 427. člena ZFPPIPP, sodišče začne postopek po uradni dolžnosti (431. člen ZFPPIPP). Obstoj predmetnega izbrisnega razloga so morali Agencija, državni organ ali oseba z javnimi pooblastili (izvršitelj) v roku enega meseca po ugotovitvi izbrisnega razloga, le-to javiti registrskemu sodišču. V teh primerih so bili upniki v bolj neugodnih položajih, saj izjava o obstoju terjatve, ni ustavila postopka izbrisa. Upnik je lahko ustavil postopek izbrisa iz omenjenega razloga, s predložitvijo najemne pogodbe ali soglasja lastnika stavbe, da ima navedena družba sedež na tem naslovu. Po 14.4.2016 pa velja isto kot v primeru  izbrisa za razloga 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP

Vložitev prijave za poslovno goljufijo po 228. členu KZ-1

Nadpisani člen opredeljuje poslovno goljufijo naslednje: kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda, se kaznuje z zaporom do petih let.

Glede na to, da je prišlo do izbrisa družbe brez likvidacije (to je brez poplačila upnikov), lahko govorimo, da si je družbenik s prikrivanjem pridobil premoženjsko korist, upnikom pa je s tem nastala premoženjska škoda. V sled navedenemu so tako izpolnjeni zakonski pogoji poslovne goljufije. Terjatev upnika bi v primeru teka kazenskega postopka bila poplačana v t.i. adhezijskem postopku, s katerim se tekom kazenskega postopka naloži obdolžencu, da v določenem roku povrne škodo (predmetna terjatev), ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem ali ne izpolni drugih, v kazensko-pravnih določbah predvidenih obveznosti. Povrnitev škode tako zahteva aktivno restitucijsko ravnanje obsojenca do oškodovanca. V praksi se zlasti uporablja institut pogojne sodbe, ki pomeni, da se ugotovi obstoj poslovne goljufije pri obdolžencu, vendar se izrečena zaporna kazen izvrši pod pogojem, da obdolženi ne povrne škode, ki jo je povzročil z kaznivim dejanjem. Navedeno služi kot najvišja oblika specialne prevencije in najbolj učinkovita prisila dolžnika v plačilo.

Sklep

Upniki imajo zagotovljene znatno višje možnosti za poplačilo od delujoče družbe, kot v primeru izbrisane družbe. Z njihovega vidika je izvršilni postopek veliko bolj racionalen in ekonomičen, kot postopanje po zakonskih možnostih po opravljenem izbrisu. V sled navedenemu, morajo upniki tekom izvršilnih postopkov aktivno spremljati, ali je morda podan predlog za izbris družbe brez likvidacije. Kljub opravljenem izbrisu, slovenska pravna teorija varuje upnike z trem zakonskim možnostim poplačila svojih terjatev bodisi od družbenikov bodisi z premoženjem družbe. Navedeni postopki puščajo upnika v negotovosti, saj morajo izkazati obstoj določenih zakonskih pogojev, šele nato lahko zahtevajo poplačilo direktno od družbenikov. Po sprejemu ZPUOOD, se upniki največkrat odločijo za podajo predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe ali za vložitev ovadbe zaradi domnevne poslovne goljufije.