Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ki velja od aprila 2013 dalje, ima podobno kot je to bilo v prejšnjem zakonu določeno, da se pogodbe o zaposlitvi praviloma sklepajo za nedoločen čas in le izjemoma, v zakonu taksativno določenih primerih naj bi se pogodbe lahko sklepale za določen čas, Toda dejstvo je, da izjema potrjuje pravilo. Kljub temu, da je novi ZDR-1 uzakonil kar nekaj dodatnih obremenitev in omejitev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas, se še vedno pretežna večina novih pogodb sklepa ravno za določen čas.
V času trajanja delovnega razmerja za določen čas imata pogodbeni stranki sicer enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas, če s tem zakonom-ZDR-1 ni določeno drugače.
V poročilu Inšpektorata za delo za leto 2017 je glede tovrstnih zaposlovanj moč razbrati, da so ugotovili 386 kršitev, kar je manj kot leta 2016 (525 kršitev) in na isti ravni kot v letu 2015. Največ, kar 312 kršitev, se je nanašalo na razloge, zaradi katerih so bile sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas – ti niso bili določeni v pogodbi o zaposlitvi ali pa niso ustrezali dejanskim razlogom za opredelitev dela za določen čas. V povezavi z omejitvijo sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, je bilo ugotovljenih 43 kršitev, v 31 primerih pa so inšpektorji ugotovili, da delodajalci niso upoštevali posledic nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Kakšne so časovne omejitve takšnega zaposlovanja?
Zakon v 55. členu določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter v primerih iz druge, četrte, pete, šeste in štirinajste alineje prvega odstavka 54. člena in sicer so to primeri
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca;
- zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja;
- poslovodno osebo ali prokurista;
- zaposlitev nekaterih vodilnih delavcev iz prvega odstavka 74. člena zakona;
- voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah;
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene za obdobje, daljše od dveh let tudi v primeru projektnega dela in sicer, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta, opredelitev projektne dela pa se uredi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (KP OP) npr. za projektno delo opredeljuje takšno delo, ki po obsegu ali načinu opravljanja dela kot samostojen projekt, ki je ciljno usmerjen in zaključen proces, ter presega dejavnost delodajalca, ki jo tekoče opravlja.
Za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas. To pomeni, da se istega delavca po izteku dveletne zaposlitve še vedno lahko zaposli za določen čas, toda za drugo delo.
Pri veriženju pogodb v okviru 2 letne omejitve zaposlovanja za isto delo je vsekakor nujno poznati tudi to, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi. To praktično pomeni, da če želite istega delavca na istem delu zaposliti preko dveletne omejitve ali po izteku dveletne zaposlitve, mora biti vmes prekinitev vsaj 1 dan daljša od 3 mesecev.
Vsebinski pogoji
Tako kot ugotavlja inšpektorat, da delodajalci ne dajejo dovolj pozornosti sami vsebini takšnega zaposlovanja. Največkrat se v praksi uporabi razlog začasno povečan obseg dela, toda ta razlog je le eden od 14, ki jih določa že sam zakon kot je to razvidno iz 1. odst. 54. člena ZDR-1, ki določa, da se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas, če gre za:
- izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- začasno povečan obseg dela,
- zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,
- poslovodno osebo ali prokurista,
- vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona,
- opravljanje sezonskega dela,
- delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
- zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
- opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
- pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
- delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
- predajo dela,
- voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
- druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka.
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo pozna dodatne primere in sicer je v 24. členu določeno, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi izven primerov, ki jih določa zakon, in sicer:
- v prvih treh letih, ko prvič začne opravljati dejavnost,
- za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- če gre za izvedbo posla, pridobljenega z javnim natečajem ali naročilom, in sicer za čas izvedbe tega posla,
- v primeru, ko delodajalec sklepa novo pogodbo o zaposlitvi z delavcem, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine skladno z določili zakona, ki ureja pokojninsko zavarovanje, za uvajanje drugega delavca v delo, ali ga potrebuje zaradi delavčevih specifičnih strokovnih znanj in delovnih izkušenj ali drugih posebnih razlogov,
- in v drugih primerih ne glede na omejitve zakona in te kolektivne pogodbe.
Delodajalec lahko z delavcem, ki prvič sklepa pogodbo o zaposlitvi, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi za čas pripravništva, določen s to kolektivno pogodbo.
Zakonska domneva
Pri sklepanju pogodbe za določen čas je dobro poznati še dve zakonski domnevi in sicer zakon v 2. odst. 12. člena določa, da če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. To praktično pomeni, da če želite nedvoumno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, mora biti v tej pogodbi čas trajanja pisno določen, sklenjena pa mora biti v pisni obliki že ob nastopu dela.
Posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se na podlagi 56. člena zakona šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. To pomeni, da v takem primeru nastopi t.i. »transformacija delovnega razmerja« iz določenega v nedoločen čas.
Da kaže biti zelo pozoren na pravilnost tovrstnega zaposlovanja izhaja tudi iz kazenskih določb, saj so kršitve sankcionirane z zelo visokimi globami iz 217. člena in sicer se z globo od 3.000 do 20.000 eurov kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
- sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov iz 54. člena tega zakona;
- sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 55. členom zakona
- prekoračitev dopustnosti trajanja;
- pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva posledice iz 56. člena tega zakona
- transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas;
- delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ne izplača odpravnine v skladu z 79. členom zakona;
Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori takšen prekršek. Za manjšega delodajalca se za potrebe delovnega prava šteje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in to ne glede na svojo statusno obliko.
Z globo od 450 do 2.000 eurov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe.