V tem članku vam podajamo nekaj zmot o podjetništvu, ki so v našem podjetniškem okolju še precej močno prisotne.
1. Investitorja lahko najdem na vsakem koraku.
Realnost podjetništva je drugačna. Ob odprtju podjetja je precej težko priti do sredstev za poslovanje. Največkrat gre tu za sredstva, ki jih vložijo lastniki podjetja, hkrati pa tudi za posojila njihovih prijateljev, družinskih članov ter vseh tistih, ki so jih podjetniki uspeli prepričati, da je njihova ideja res izvrstna (štirje F-ji: Founders, Friends, Fools and Family).
Dejstvo je, da so to povečini edina sredstva, ki jih večina podjetnikov v začetku pridobi. Poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, različne institucije za podporo podjetništva ter banke imajo precej finančnih sredstev, vendar pa je pridobitev tovrstne investicije precej zapletena naloga – skladi tveganega kapitala ter poslovni angeli namreč niso dobrodelne ustanove. Svoja sredstva namenjajo zgolj projektom, ki bodo njihov vložek oplemenitila. Pričakovanja donosov so od 20 do 40 % letno, sankcije za neuspeh, ki je posledica neresnega dela podjetnika, pa so stroge.
2. Podjetje brez težav dobi kredit.
Pri sredstvih z razpisov različnih evropskih skladov ali slovenskih institucij za podporo podjetništva je podobno. Gre za (povečini) nepovratna sredstva, ki krijejo do 100 % investicije. Priprava dokumentacije pri kandidaturi na razpis je za podjetnika, ki se s tem sreča prvič, precej težko delo. Hkrati je potrebno za večino razpisov predložiti celoten finančni načrt investicije, v katerem je treba predvideti in upravičiti vse stroške. Finančnega načrta in vseh pogojev se mora podjetnik strogo držati, v primeru nespoštovanja določil iz razpisa pa je potrebno sredstva vrniti.
Pogosta ideja ob vstopu v podjetništvo je, da bo podjetnik pridobil kredit. Pridobitev bančnega kredita za podjetnika ni enostavno opravilo. Zanj je namreč potrebno banki podrobno predstaviti svojo poslovno idejo, kljub temu pa je možnost za pridobitev kredita še vedno majhna, saj so banke pri svojem delu velikokrat zelo konzervativne pri podpori podjetniških idej.
Najzanesljivejša in hkrati najpogostejša je torej investicija s strani lastnikov podjetja, njihovih prijateljev, družinskih članov ter naivnežev (The Four F’s), ki so pripravljeni investirati v poslovno idejo. Skupni imenovalec vseh naštetih je čustvena vpletenost v podjetnikovo poslovno priložnost, kar pomeni, da pri ravnanju s svojim denarjem niso najbolj objektivni.
Po drugi strani je morda ravno to razlog za investicijo v podjetje, saj omenjena skupina ljudi podjetnika pozna ter mu posledično zaupa, da je sposoben izpeljati zadane cilje. Kljub temu je potrebno biti pri sposojanju denarja od znancev pazljiv, zapleti pri poslovanju so namreč pogosti.
3. Podjetnik ima prilagodljiv delovni čas, dela, ko želi.
To je še eden izmed mitov o podjetništvu. Čeprav je podjetnik načeloma res “sam svoj šef,” se je potrebno zavedati, da je, vsaj v začetku, sam odgovoren za vse vidike poslovanje podjetja. Delavnik je tako pogosto daljši od 8 ur dnevno, traja lahko tudi pozno v noč ali pa čez vikend. Nasprotno lahko pride tudi obdobje, ko dela enostavno ni oziroma, ko podjetnik opravlja le tekoče posle podjetja.
Potrebno je vedeti, da podjetništvo prinaša tudi določeno mero stresa. Podjetnik mora namreč sebi in svojim zaposlenim sam zagotoviti plačo, dodaten razlog za stresno počutje pa je tudi ta, da za razliko od dela v običajni službi podjetnik za poslovanje podjetja odgovarja z denarjem, ki ga je vložil, v nekaterih primerih pa za dolgove podjetja jamči celo z lastnim premoženjem (s.p.).